43. člen ZJU-B
Drugi odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi: "(2) Uradnik iz drugega odstavka 82. člena tega zakona se z odločbo razreši s položaja: 1. če to sam zahteva oziroma s tem soglaša; 2. če v enem mesecu od imenovanja ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi; 3. v primeru ugotovljene nesposobnosti za opravljanje nalog na položaju; 4. v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca.". Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(5) Funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, lahko na predlog funkcionarja, pristojnega za predlaganje imenovanja, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja v ministrstvu, predstojnika vladne službe, generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena. Razrešitev po tem odstavku je ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj.". Doda se deveti odstavek, ki se glasi: "(9) V času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. V primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok iz tega odstavka ponovno teči. Po dveh ponovitvah javnega natečaja se rok lahko podaljša le, če se na javnem natečaju ne izkažeta kot primerna vsaj dva kandidata.".
- VSRS Sodba I Up 410/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
- VSRS Sodba I Up 659/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 12. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 410/2007Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2007
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
- VSRS Sodba I Up 659/2006Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2006
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.