132. člen ZPIZ-1-UPB3
(Pojem varstvenega dodatka)
(1)Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerih pokojnina ne dosega zneska osnove iz 57. člena tega zakona, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
(2)Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, višina varstvenega dodatka k vdovski oziroma družinski pokojnini pa je odvisna tudi od števila uživalcev.
- VSRS Sklep VIII Ips 208/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko višino tožnici izplačanega dela vdovske pokojnine, ugotoviti razliko med tem zneskom in mejnim zneskom za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 57. člena ZPIZ-1 in tožnici priznati pravico do varstvenega dodatka v sorazmernem delu te razlike, upoštevaje, da vdovsko pokojnino souživata dve uživalki.
- VSRS Sodba VIII Ips 435/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
ZPIZ-1 dolžnosti preživljanja družinskih članov ne veže zgolj na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je mogoče kot družinskega člana, ki se upošteva pri premoženjskem cenzusu, šteti tudi osebo, ki jo uživalec pokojnine preživlja na podlagi izročilne pogodbe (brat).
- VDSS sodba Psp 12/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 3. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep VIII Ips 208/2009Vrhovno sodišče RS · 7. 3. 2011
Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko višino tožnici izplačanega dela vdovske pokojnine, ugotoviti razliko med tem zneskom in mejnim zneskom za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 57. člena ZPIZ-1 in tožnici priznati pravico do varstvenega dodatka v sorazmernem delu te razlike, upoštevaje, da vdovsko pokojnino souživata dve uživalki.
- VSRS Sodba VIII Ips 435/2008Vrhovno sodišče RS · 22. 11. 2010
ZPIZ-1 dolžnosti preživljanja družinskih članov ne veže zgolj na uporabo predpisov o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato je mogoče kot družinskega člana, ki se upošteva pri premoženjskem cenzusu, šteti tudi osebo, ki jo uživalec pokojnine preživlja na podlagi izročilne pogodbe (brat).
- VDSS sodba Psp 12/2010Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2010
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
- VDSS sodba Psp 566/2008Višje delovno in socialno sodišče · 4. 3. 2009
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
- VSRS Sodba VIII Ips 431/2006Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 2008
Med skupne dohodke uživalca pokojnine (133. člen ZPIZ-1) se všteva tudi dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za olajšave po določbah zakona o dohodnini.
- VSL sodba IV Cp 3465/2006Višje sodišče v Ljubljani · 13. 9. 2006
Namen varstvenega dodatka je socialno varstveni, za pravice iz socialnega varstva pa velja, da so namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva, denarna socialna pomoč pa je namenjena tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati (3. člen ZSV). Posamezniki morajo namreč najprej sami na ustrezen način poskrbeti za materialno varnost (tudi tako, da poskrbijo za lastno preživljanje z uveljavitvijo preživnine od preživninskega zavezanca) in šele, če tudi tako ni odpravljena njihova socialna stiska, poskrbeti za ustrezno socialno pomoč. Vsakdo je namreč po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov; pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi z zakonom pa ima tisti, ki si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način (20. člen ZSV). To pa pomeni, da tožnik neutemeljeno meni, da t