50. člen ZRTVS-1
(1)Programski svet mora najpozneje v 15 dneh po konstituiranju razpisati mesto generalnega direktorja.
(2)Do sprejema novega statuta se za postopek izbire in imenovanja generalnega direktorja uporabi naslednji postopek: 1. Programski svet glasuje tako, da ima vsak član Programskega sveta pravico glasovati za enega kandidata. Glasovanje je javno. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov Programskega sveta; 2. če v prvem krogu glasovanja ni bil izvoljen noben kandidat, se v drugem krogu glasuje o tistih treh kandidatih, ki so v prvem krogu dobili največ glasov. Če tudi v drugem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v tretji krog glasovanja uvrstita dva kandidata z največjim številom glasov, dobljenih v drugem krogu. Če v tretjem krogu ni bil izvoljen noben kandidat, se v četrtem krogu glasuje o kandidatu, ki je dobil v tretjem krogu največ glasov; 3. če tudi v četrtem krogu noben izmed kandidatov ni dobil dovolj glasov, lahko Programski svet sklene, da bo vnovič glasoval v roku 14 dni o kandidatih, ki sta dobila največje število glasov. Pred vnovičnim glasovanjem Programski svet na seji omogoči obema kandidatoma iz tretjega kroga predstavitev njunega koncepta. Če tudi pri vnovičnem glasovanju ni bil izvoljen noben izmed kandidatov, se razpis ponovi.
(3)Kandidat za generalnega direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje: - biti mora državljan Republike Slovenije, - imeti mora visokošolsko izobrazbo, - poznati mora problematiko RTV dejavnosti, - biti mora usposobljen za vodenje večjih organizacijskih sistemov, - ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.
(4)Za kandidata za generalnega direktorja se smiselno uporabljajo tudi pogoji, določeni v tretjem odstavku 17. člena tega zakona.
(5)Generalni direktor RTV Slovenija mora najpozneje v 15 dneh po svojem imenovanju razpisati mesti direktorja radia in direktorja televizije.
(6)Do imenovanja generalnega direktorja RTV Slovenija oziroma direktorja radia ter direktorja televizije po tem zakonu opravljajo svojo funkcijo generalni direktor ter direktor radijskih oziroma televizijskih programov kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve tega zakona.
- VDSS sklep Pdp 832/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja. Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.
- VDSS sklep Pdp 1023/2009Višje delovno in socialno sodišče · 2009
Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 7. 2010- VDSS sklep Pdp 832/2010Višje delovno in socialno sodišče · 15. 7. 2010besedilo 2005–2026
Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja. Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.
- VDSS sklep Pdp 1023/2009Višje delovno in socialno sodišče · 3. 12. 2009besedilo 2005–2026
Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.