1. člen ZRTVS-1

Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril. Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da

Ker ZDR-1 ne loči med vodilnimi in vodstvenimi delavci (vodstveni delavec ni zakonska opredelitev niti kategorija), za presojo izpolnitve tega pogoja ne more biti relevantna ločitev vodilnih in vodstvenih delavcev v statutu toženke, še posebej, če ta kljub izpolnitvi zakonskih kriterijev za vodilnega delavca po 74. členu ZDR-1 tak status takemu delavcu odreka z odkazovanjem na nedefinirano nezakonsko kategorijo (vodstveni delavec).

Za sprejem odločitve, kakršna je vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je potrebna izrecna zahteva oziroma aktivno sodelovanje stranke, bodisi njen izrecen in nepreklicen odstop s funkcije člana Nadzornega sveta RTVS, bodisi prenehanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za imenovanje (dosežena najmanj visokošolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj). Med strankama v obravnavani zadevi ni niti sporno, da zahteve za postopek predčasne razrešitve člana Nadzornega sveta RTVS ni (bilo) in sploh ni bila nikoli podana, ne pred izdajo izpodbijanega sklepa in tudi ne pozneje.

Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je zagotovljeno močnejše sodno varstvo razrešenih oseb, ki izvajajo nekatere funkcije v javnem sektorju, kadar je to potrebno zaradi varovanja ustavnih in sistemskih zahtev. Tako iz ustavne in zakonske avtonomije javne radiotelevizije, ki vključuje tudi institucionalno in organizacijsko samostojnost, izhaja zahteva za varstvo pred nezakonitim posegom oblasti v sestavo njenih organov. V obravnavanem primeru zato izdaja začasne odredbe varuje javni interes zagotavljanja avtonomije RTV Slovenija, saj se z njeno izdajo lahko varuje člana nadzornega sveta pred (zatrjevano) nezakonito razrešitvijo s strani Vlade kot nosilke politične oblasti. Začasne odredbe ni mogoče izdati v zvezi z razrešitvijo C. C. (prve stranke z interesom) in mimo oziroma proti njeni volji, saj tožbe in začasne odredbe ni vložila. Zato lahko eden od treh novo imenovanih članov v času veljave izdane začasne odredbe izvršuje svoj mandat namesto članice, katere razrešitev ni zadržana. Vendar iz izpodbijanega sklepa Vlade ne izhaja, kateri izmed njih (kateri izmed treh novo imenovanih članov). Ker tega ne more določiti Vrhovno sodišče ob izdaji začasne odredb

Upravno sodišče Republike Slovenije je skupaj s tožbo toženi stranki vročilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda. Tožnica je v tem sporu med istima strankama med drugim predlagala tudi prepoved nadaljevanja izvrševanja citiranega sklepa. V tem obsegu sta predloga vsebinsko istovrstna, zato je podana litispendenca. Ker je sodišče prve stopnje (vsebinsko) odločalo o utemeljenosti tega dela predloga za izdajo začasne odredbe, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V skladu s 4. členom ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pravila upravnega postopka pa obsegajo tudi izredna pravna sredstva, med katera se uvršča tudi obnova postopka (določbe 260. - 272. člena ZUP). ZZ in ZRTVS-1 nimata posebnih procesnih pravil glede postopka odločanja o izbiri in imenovanju generalna direktorja. Položaj generalnega direktorja in njegove pristojnosti, določene v 22. členu Z

Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore. Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Ker odločba o razrešitvi člana nadzornega odbora javnega zavoda ni upravni akt in tudi ne drug pravnomočen akt iz 2. člena ZUS-1, je bila tožba pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja. Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.

ZRTVS-1 je podnormiran glede postopka, po katerem zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija izmed sebe volijo člane v programski in nadzorni svet. Čeprav 1. odstavek 1. člena ZSDU glede pravice do kolektivnega sodelovanja pri upravljanju v zavodih napotuje na drug zakon, tudi drugi zakoni ali podzakonski akti tega ne urejajo (npr. ZZ ali KP za kulturne dejavnosti). KLjub temu, programski svet RTV Slovenije nima enake funkcije in pristojnosti kot svet delavcev, sodelovanje delavcev v programskem svetu predstavlja kolektivno uresničavanje pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju, zato je glede na to, da ni predpisov glede volitve članov programskega sveta, najprimerneje in najustrezneje uporabiti določbe, ki se nanašajo na volitve v svet delavcev po ZSDU. V sporu glede volitev članov programskega sveta je pravilno kot nasprotna udeleženka navedena Volilna komisija RTV Slovenija, saj je glede na to, da je vodila volitve, nosilka pravic in obveznosti v tem sporu. Spor glede pravilnosti in zakonitosti volitev članov programskega sveta skladno z določbo 6.d. člena ZDSS-1 spada med kolektivne delovne spore