11. člen ZSolI-A

Do odprave neskladnosti se določbi 2. in 3. točke 39. člena ZNB še naprej uporabljata. Ustavno sodišče je zato, da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi do odprave ugotovljene protiustavnosti omogočilo uporabo protiustavnih zakonskih določb. Posledično sodišče podzakonskim predpisom, ki urejajo ukrepe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB za razmerja, nastala po objavi te odločbe v Uradnem listu RS (3. 6. 2021), zaradi v tej odločbi ugotovljene protiustavnosti po že povedanem, ne smejo odreči veljave. Navedeni določbi ZNB ter na njuni podlagi izdani podzakonski akti se po povedanem uporabljajo tudi v času izdaje izpodbijane odredbe (19. 11. 2021).

Sodišče meni, da ureditev v 20. in 21. členu ZSolI ni v nasprotju z določilom 25. člena Ustave (ali 22. člena Ustave), razen kolikor v konkretnem primeru inšpektorat ne bi z upravno odločbo odločil o pravici ali pravni koristi udeleženca izobraževanja, kar pa se v predmetni zadevi ni zgodilo. Inšpekcijski organ o zatrjevani kršitvi človekovih pravic v zvezi z učnim procesom in postopki ocenjevanja ni odločal v smislu določila 25. člena Ustave zaradi tega, ker ni imel zakonske obveznosti odločanja bodisi za ugoditev, vsebinsko zavrnitev ali zavrženje ugovora glede varstva človekovih pravic. Če je bil v učnem procesu in postopku ocenjevanja v šolskem letu 1997/98 diskriminiran v smislu določila 14. člena Ustave, potem ima stranka možnost za varstvo te pravice neposredno pred sodiščem splošne pristojnosti. Določilo 14. člena MKVČP se ne uporablja samostojno, ampak vedno samo v povezavi s katero izmed civilnih pravic iz MKVČP. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (sodba v zadevi Fischer v. Avstrija z dne 26. 4. 1995) zaradi posebnih okoliščin, ki jih je Upravno sodišče v konkretnem primeru zgoraj navedlo, sodišču ni treba zaslišati stranke, če za to govorijo takšne po

V kolikor so z odločitvijo inšpekcijskega organa prizadete pravne koristi pobudnika, je potrebno tudi pobudniku priznati pravni interes stranskega udeleženca v upravnem postopku.

ZGim (Ur. l. RS, št. 12/96, 59/2001) ne predvideva upravnega spora zoper dokončno oceno komisije iz določila 2. odstavka 40. člena ZGim. Zavrženje tožbe, ker tožeča stranka nima možnosti vložiti tožbe zoper izpodbijana akta v upravnem sporu, hkrati pomeni, da tožeči stranki ni bilo poseženo v pravico iz 25. oziroma 23. člena Ustave, saj tožena stranka ni odločala o pravicah, dolžnostih ali pravno zavarovanih interesih tožeče stranke. Po načelu subsidiarnosti je sodno varstvo v upravnem sporu v zadevah varstva človekovih pravic zagotovljeno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (157. člen URS in 3. odstavek 1. člena ter 2. člen ZUS).