3. člen ZPlaP-UPB2
(Pomen uporabljenih pojmov)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. transakcijski račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa, ki jo vodi izvajalec plačilnega prometa za imetnika transakcijskega računa, na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa; 2. poravnalni račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega člana plačilnega sistema do Banke Slovenije oziroma izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvršitvijo nalogov za poravnavo; 3. imetnik transakcijskega računa je fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki sklene z izvajalcem plačilnega prometa pogodbo o vodenju transakcijskega računa; 4. kritje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je: – vsota pozitivnega stanja in odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na transakcijskem računu (kritje na transakcijskem računu) oziroma – gotovinski polog, ki ga nalogodajalec zagotovi izvajalcu plačilnega prometa kot kritje za izvršitev nakazila; 5. dobroimetje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je: – pozitivno stanje na njegovem transakcijskem računu pri tem izvajalcu oziroma – dobroimetje pri tem izvajalcu, ki je bilo zagotovljeno v njegovo korist kot končnemu prejemniku plačila z izvršitvijo naloga v dobro računa tega izvajalca iz druge alinee 18. točke tega člena; 6. nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila; 7. nakazilo je nalog za plačilo, ki ga izvajalcu plačilnega prometa izda fizična ali pravna oseba (nalogodajalec), za izvršitev katerega izvajalcu plačilnega prometa zagotovi kritje z gotovinskim pologom; 8. izvajalec plačilnega prometa je oseba, ki v skladu s 4. členom tega zakona opravlja storitve plačilnega prometa; 9. izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca je izvajalec plačilnega prometa, ki mu je nalogodajalec izdal nalog za plačilo ali nalog za gotovinski dvig v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu; 10. izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila je izvajalec plačilnega prometa, ki: – vodi transakcijski račun prejemnika plačila, v dobro katerega je bil izvršen nalog za plačilo oziroma nakazilo ali – prejme nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki se izvrši v dobro tega izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila iz druge alinee 18. točke tega člena; 11. posredniški izvajalec plačilnega prometa je izvajalec plačilnega prometa, ki za druge izvajalce plačilnega prometa opravlja posamezne storitve v zvezi z izvršitvijo naloga za plačilo in ni niti izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca niti izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila; 12. elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja; 13. klirinška družba po tem zakonu je družba, ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema; 14. zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi; 15. pojmi neposredni in posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne finance; 16. enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za vse neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna; 17. nalogodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa; 18. prejemnik plačila je fizična ali pravna oseba, ki je: – upravičen razpolagati z dobroimetjem, na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, izvršenega v dobro njegovega transakcijskega računa, ki ga zanj vodi izvajalec plačilnega prometa, ali – upravičen razpolagati z dobroimetjem zagotovljenim v njegovo korist, na podlagi naloga za plačilo ali nakazila izvršenega v dobro računa izvajalca plačilnega prometa; 19. stranka izvajalca plačilnega prometa je nalogodajalec v razmerju do izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca oziroma prejemnik plačila v razmerju do izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila; 20. sklep o izvršbi v tem zakonu pomeni sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje; 21. sklep o prisilni izterjavi ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja davčni postopek; 22. kot elektronski nosilec podatkov se šteje vsak medij, ki lahko varno hrani podatke in ki ga lahko imetnik uporablja za plačevanje ne glede na dejstvo, ali je medij v fizični posesti imetnika ali ne; 23. čezmejno plačilo je plačilo, ki se izvrši na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, ki se glasi na plačilo v evrih ali v drugi valuti države članice Evropske unije in ki ga izda nalogodajalec: – izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije ali – izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji. Nalogodajalec in prejemnik plačila je lahko ista oseba; 24. čezmejno plačilo manjše vrednosti je čezmejno plačilo, katerega znesek ne presega 50.000 evrov oziroma protivrednost 50.000 evrov; 25. nalog za čezmejno plačilo je nalog za plačilo oziroma nakazilo, katerega predmet je čezmejno plačilo; 26. nalog za plačilo v tujino je nalog za plačilo oziroma za nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v tujini; 27. nalog za plačilo iz tujine je nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v tujini in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.