Zakon o plačilnem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZPlaP-UPB2)

Ta zakon ureja: 1. opravljanje plačilnega prometa, 2. razmerja med izvajalcem plačilnega prometa in imetnikom transakcijskega računa, 3. razmerja med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije v plačilnem prometu, 4. opravljanje poravnav v plačilnem prometu, 5. izdajanje elektronskega denarja, 6. čezmejna plačila manjše vrednosti, 7. oblikovanje in upravljanje ter delovanje plačilnih sistemov, 8. nadzor nad opravljanjem plačilnega prometa, 9. statistiko in informiranje v zvezi s plačilnim prometom, 10. Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, 11. organ, pristojen za javna plačila.

Pri izvajanju plačilnega prometa veljajo naslednja načela: 1. zakonitost pri opravljanju plačilnega prometa, 2. zaščita interesov lastnikov denarja, 3. prosta izbira izvajalca plačilne storitve, 4. enakopravnost udeležencev v plačilnem prometu, 5. učinkovitost, hitrost, varnost plačil ter obveščanje udeležencev v plačilnem prometu o stanju na računih in spremembah na računih, 6. racionalna tehnologija opravljanja plačilnega prometa, temelječo na sodobnih informacijskih tehnologijah in uporabo standardov pri plačilih, 7. uporaba baze podatkov o individualnih transakcijah plačilnega prometa za statistične in analitične namene ter kontinuiteta obstoječih podatkov.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. transakcijski račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa, ki jo vodi izvajalec plačilnega prometa za imetnika transakcijskega računa, na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa; 2. poravnalni račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega člana plačilnega sistema do Banke Slovenije oziroma izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvršitvijo nalogov za poravnavo; 3. imetnik transakcijskega računa je fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki sklene z izvajalcem plačilnega prometa pogodbo o vodenju transakcijskega računa; 4. kritje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je: – vsota pozitivnega stanja in odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na transakcijskem računu (kritje na transakcijskem računu) oziroma – gotovinski polog, ki ga nalogodajalec zagotovi izvajalcu plačilnega prometa kot kritje za izvršitev nakazila; 5. dobroimetje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je: – pozitivno stanje na njegovem transakcijskem računu pri tem izvajalcu oziroma – dobroimetje pri tem izvajalcu, ki je bilo zagotovljeno v njegovo korist kot končnemu prejemniku plačila z izvršitvijo naloga v dobro računa tega izvajalca iz druge alinee 18. točke tega člena; 6. nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila; 7. nakazilo je nalog za plačilo, ki ga izvajalcu plačilnega prometa izda fizična ali pravna oseba (nalogodajalec), za izvršitev katerega izvajalcu plačilnega prometa zagotovi kritje z gotovinskim pologom; 8. izvajalec plačilnega prometa je oseba, ki v skladu s 4. členom tega zakona opravlja storitve plačilnega prometa; 9. izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca je izvajalec plačilnega prometa, ki mu je nalogodajalec izdal nalog za plačilo ali nalog za gotovinski dvig v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu; 10. izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila je izvajalec plačilnega prometa, ki: – vodi transakcijski račun prejemnika plačila, v dobro katerega je bil izvršen nalog za plačilo oziroma nakazilo ali – prejme nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki se izvrši v dobro tega izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila iz druge alinee 18. točke tega člena; 11. posredniški izvajalec plačilnega prometa je izvajalec plačilnega prometa, ki za druge izvajalce plačilnega prometa opravlja posamezne storitve v zvezi z izvršitvijo naloga za plačilo in ni niti izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca niti izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila; 12. elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja; 13. klirinška družba po tem zakonu je družba, ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema; 14. zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi; 15. pojmi neposredni in posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne finance; 16. enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za vse neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna; 17. nalogodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa; 18. prejemnik plačila je fizična ali pravna oseba, ki je: – upravičen razpolagati z dobroimetjem, na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, izvršenega v dobro njegovega transakcijskega računa, ki ga zanj vodi izvajalec plačilnega prometa, ali – upravičen razpolagati z dobroimetjem zagotovljenim v njegovo korist, na podlagi naloga za plačilo ali nakazila izvršenega v dobro računa izvajalca plačilnega prometa; 19. stranka izvajalca plačilnega prometa je nalogodajalec v razmerju do izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca oziroma prejemnik plačila v razmerju do izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila; 20. sklep o izvršbi v tem zakonu pomeni sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje; 21. sklep o prisilni izterjavi ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja davčni postopek; 22. kot elektronski nosilec podatkov se šteje vsak medij, ki lahko varno hrani podatke in ki ga lahko imetnik uporablja za plačevanje ne glede na dejstvo, ali je medij v fizični posesti imetnika ali ne; 23. čezmejno plačilo je plačilo, ki se izvrši na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, ki se glasi na plačilo v evrih ali v drugi valuti države članice Evropske unije in ki ga izda nalogodajalec: – izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije ali – izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji. Nalogodajalec in prejemnik plačila je lahko ista oseba; 24. čezmejno plačilo manjše vrednosti je čezmejno plačilo, katerega znesek ne presega 50.000 evrov oziroma protivrednost 50.000 evrov; 25. nalog za čezmejno plačilo je nalog za plačilo oziroma nakazilo, katerega predmet je čezmejno plačilo; 26. nalog za plačilo v tujino je nalog za plačilo oziroma za nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v tujini; 27. nalog za plačilo iz tujine je nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v tujini in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji.

Določbe 23. do 27. točke 3. člena, določbe 2.a poglavja, določba drugega odstavka 53. člena, določba petega odstavka 56. člena, določba šestega odstavka 57. člena in določba 12. točke prvega odstavka 75. člena zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske unije veljajo za vse države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(1)Storitve plačilnega prometa so storitve vodenja transakcijskega računa in druge storitve v zvezi z izvršitvijo nalogov za plačilo oziroma nakazil.

(2)Storitve plačilnega prometa lahko opravlja: 1. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobi dovoljenje Banke Slovenije po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 127/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZBan); 2. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po ZBan; 3. banka države članice Evropske unije, ki v skladu z ZBan ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu z ZBan pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije; 4. hranilno kreditna služba, ki je usklajena po 241. členu ZBan in ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobi dovoljenje Banke Slovenije po ZBan; 5. Banka Slovenije, če tako določa zakon.

(3)Posamezne storitve plačilnega prometa, razen storitev vodenja transakcijskih računov, lahko poleg izvajalcev plačilnega prometa iz drugega odstavka tega člena, opravljajo tudi druge pravne osebe, ki pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.

(4)Banka Slovenije predpiše kriterije in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci plačilnega prometa za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev plačilnega prometa oziroma dovoljenja za opravljanje posameznih storitev plačilnega prometa. Banka Slovenije s predpisom določi tudi način in pogoje, pod katerimi lahko izvajalci plačilnega prometa iz tretjega odstavka tega člena opravljajo posamezne storitve plačilnega prometa, razen vodenja transakcijskih računov.

(5)Za pridobitev, prenehanje in odvzem dovoljenja drugi pravni osebi za opravljanje posameznih storitev plačilnega prometa se smiselno uporabljajo določbe ZBan o dovoljenju za opravljanje storitev plačilnega prometa.

(6)Storitve plačilnega prometa lahko opravljajo izvajalci plačilnega prometa iz drugega in tretjega odstavka tega člena, storitve vodenja transakcijskih računov pa lahko opravljajo izvajalci plačilnega prometa iz drugega odstavka tega člena.

Plačilni promet je proces prenosa denarnih sredstev, izvajanja vplačil in izplačil ter izvajanja obračunov oziroma drugih poravnav v plačilnih sistemih.

Enotno izvajanje plačilnega prometa pri opravljanju plačilnega prometa predpiše Banka Slovenije, ki tudi predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa.

Zakonitost in pravilnost opravljanja plačilnega prometa nadzira Banka Slovenije, ki za zagotavljanje zakonitega in pravilnega plačilnega prometa sprejme potrebne ukrepe in lahko predpiše standarde opravljanja plačilnega prometa.

(1)Pravne in fizične osebe ter osebe civilnega prava (v nadaljevanju: imetniki transakcijskih računov) lahko prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko transakcijskega računa, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.

(2)Pogodbo o vodenju transakcijskega računa lahko sklene vsaka fizična oseba ali njen skrbnik oziroma zakoniti zastopnik, zasebnik, pravna oseba in oseba civilnega prava. Zasebnik mora imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.

(3)Osebe, ki so po veljavnih predpisih zavezane plačevati preko transakcijskega računa, morajo odpreti najmanj en transakcijski račun v rokih, določenih v prehodnih določbah tega zakona.

(4)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa iz 61. člena zakona o javnih financah, prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko sistema enotnega zakladniškega računa.

(5)Računi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah, se odprejo kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin in imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po tem zakonu.

(6)Izvršbe in zavarovanja na račune pravnih oseb, ki so vključene v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, se lahko v skladu s predhodnim odstavkom izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države oziroma občine, kot organizacija za plačilni promet pa se v tem primeru v smislu predpisov o izvršbi in zavarovanju šteje organ, pristojen za javna plačila.

(7)Izvajalec plačilnega prometa ne sme odpreti transakcijskega računa osebi, ki je imetnik transakcijskega računa, v zvezi s katerim je zaradi pomanjkanja sredstev na tem računu, na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje ali zakona, ki ureja davčni postopek, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

(8)Določbe prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za račune oseb iz petega odstavka tega člena.

(1)Splošni pogoji vodenja transakcijskega računa morajo obsegati: 1. roke, v katerih bo izvajalec plačilnega prometa izvrševal posamezne vrste nalogov imetnika transakcijskega računa za plačilo v breme računa, šteto od sprejema naloga imetnika transakcijskega računa; 2. rok, v katerem bo imetnik transakcijskega računa lahko razpolagal z dobroimetjem na računu iz naslova plačila v dobro njegovega računa, šteto od trenutka izvršitve tega plačila; 3. višino provizij in stroškov, ki jih izvajalec plačilnega prometa obračunava za storitve vodenja transakcijskega računa, osnovo, od katere obračunava provizije ter roke in način obračuna oziroma plačila teh provizij in stroškov; 4. navedbo, da se denarna sredstva na računu obrestujejo najmanj v višini obrestne mere, ki velja za depozite na vpogled; 5. načine, na katere lahko imetnik transakcijskega računa izdaja naloge za plačilo; 6. pogoje uporabe tehnične opreme, s katero lahko imetnik transakcijskega računa posreduje naloge za plačilo, če lahko te posreduje tudi elektronsko brez uporabe plačilne kartice; 7. uro, do katere mora izvajalec plačilnega prometa na delovni dan prejeti nalog za plačilo, da bi ga izvršil isti delovni dan; 8. uro, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje, tako da se nalogi, ki jih prejme po tej uri štejejo za naloge, ki jih je prejel naslednji delovni dan; 9. način obveščanja imetnika transakcijskega računa o prejemu in o zavrnitvi sprejema naloga za plačilo; 10. način in roke obveščanja imetnika transakcijskega računa o stanju in prometu na transakcijskem računu.

(2)Kadar izvajalec plačilnega prometa na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa za imetnika transakcijskega računa opravlja tudi druge storitve (na primer izdaja čekov, trasiranih na banko, ali storitve v zvezi z izdajo plačilne kartice), morajo splošni pogoji vodenja transakcijskega računa določati tudi medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s temi storitvami.

(1)Izvajalci plačilnega prometa in imetniki transakcijskih računov določijo medsebojne pravice in obveznosti glede sredstev na računih in glede opravljanja plačilnega prometa s pisno pogodbo o vodenju transakcijskega računa v skladu s splošnimi pogoji o odprtju in vodenju transakcijskega računa. Pogodba o vodenju transakcijskega računa mora biti sklenjena v pisni obliki.

(2)Imetniki transakcijskih računov morajo predložiti izvajalcu plačilnega prometa, pri katerem odpirajo račun, vse potrebne podatke za vodenje transakcijskega računa in registra iz 28. člena tega zakona. Imetniki transakcijskih računov morajo izvajalca plačilnega prometa, ki vodi njihove transakcijske račune, redno najkasneje v roku petih dni, obveščati o statusnih spremembah in o drugih spremembah podatkov, potrebnih za vodenje računov in registra računov.

(3)Za pravno razmerje med imetnikom transakcijskega računa in izvajalcem plačilnega prometa, ki vodi ta račun, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o naročilu (mandat), če ni v določbah 2. poglavja tega zakona drugače določeno.

(4)Določb 2. poglavja tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu imetnika transakcijskega računa.

S pogodbo o transakcijskem računu prevzame izvajalec plačilnega prometa obveznost odpreti imetniku transakcijskega računa poseben račun, preko katerega bo za imetnika transakcijskega računa v okviru pooblastil, določenih v pogodbi o vodenju transakcijskega računa: 1. sprejemal vplačila in opravljal izplačila v njegovem imenu in za njegov račun v mejah njegovega kritja, 2. opravljal obračunsko poslovanje v negotovinskem plačilnem prometu, 3. opravljal poravnave njegovih finančnih obveznosti z njegovimi terjatvami v poravnalnih plačilnih sistemih, 4. vodil evidenco o stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa, 5. vodil obračun obresti, 6. opravljal druge storitve, določene v pogodbi o vodenju transakcijskega računa.

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora v breme kritja na transakcijskem računu imetnika transakcijskega računa, ki ga vodi, in dobroimetja iz druge alinee 5. točke 3. člena tega zakona, izvršiti plačilo na podlagi izvršljivega sklepa sodišča o izvršbi oziroma izvršljivega sklepa davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma izvršljivega sklepa drugega državnega organa o rubežu denarnih sredstev na tem računu.

(2)Če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, se določbe 14., 15., 16., 17., 24., 24.a, 25. in 26. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za izvršitev plačil na podlagi odločb oziroma sklepov državnih organov iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka tega člena: 1. se »nalog za plačilo« nadomesti z »odločbo oziroma sklepom iz prvega odstavka tega člena«, 2. se »nalogodajalec« pri uporabi določbe 24. člena tega zakona nadomesti z »osebo, v korist katere se mora po odločbi iz prvega odstavka tega člena izvršiti plačilo«, pri uporabi drugih določb tega zakona iz prejšnjega odstavka pa z »državnim organom, ki je izdal odločbo iz prvega odstavka tega člena«.

(1)Nalog za plačilo mora obsegati: 1. ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa nalogodajalca, 2. številko imetnikovega transakcijskega računa v breme katerega naj se opravi plačilo, 3. denarni znesek plačila in valuto, v kateri naj se plačilo opravi, 4. ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa prejemnika plačila, 5. številko transakcijskega računa prejemnika plačila, v dobro katerega naj se plačilo opravi, in oznako izvajalca plačilnega prometa, ki vodi prejemnikov transakcijski račun, 6. druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona oziroma predpisi iz prvega odstavka 84. člena tega zakona, potrebne za zbiranje podatkov za statistične namene oziroma predpisom, izdanim na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, v nadaljnjem besedilu: ZDP) in zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/2001) ter druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 73. člena, potrebne za vplačevanje in razporejanje javnofinančnih prihodkov.

(2)Kadar imetnik transakcijskega računa izda pisni nalog za plačilo, mora biti na nalogu lastnoročni podpis imetnika transakcijskega računa oziroma pooblaščene osebe imetnika transakcijskega računa. Izvajalec plačilnega prometa se mora z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način prepričati o identiteti nalogodajalca.

(3)Kadar po splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa imetnik transakcijskega računa lahko izda elektronski oziroma telefonski nalog za plačilo, mora izvajalec plačilnega prometa zagotoviti, da je mogoče na zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca, in sicer bodisi z uporabo enolične identifikacijske kode, ki jo dodeli imetniku transakcijskega računa, bodisi z uporabo drugega podobnega postopka preverjanja identitete.

(4)V nalogu za plačilo je lahko določen dan, na katerega mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog, oziroma namen oziroma referenčna oznaka namena plačila.

(5)Nalog za plačilo ne sme biti vezan na noben odložni oziroma razvezni pogoj. Če je v nalogu za plačilo zapisan odložni oziroma razvezni pogoj, nalog za plačilo nima pravnih učinkov.

(6)Določbe tega zakona o nalogu za plačilo se smiselno uporabljajo tudi za vplačilo na račun ali izplačilo iz računa.

(1)Šteje se, da je izvajalec plačilnega prometa prejel: 1. pisni nalog za plačilo: ko je ta izročen v poslovalnici izvajalca plačilnega prometa, 2. elektronski nalog za plačilo: ko izvajalec plačilnega prometa prejme nalog v elektronski obliki in na način, določen s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa, 3. telefonski nalog za plačilo: ko so podatki o nalogu sporočeni na telefonsko številko, določeno v splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če izvajalec plačilnega prometa prejme nalog za plačilo po uri, s katero izvajalec plačilnega prometa zaključi poslovanje (8. točka prvega odstavka 9. člena tega zakona) šteje, da je izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo prejel ob začetku naslednjega delovnega dne.

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora sprejeti nalog za plačilo: 1. če nalog obsega vse, kar mora obsegati po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 13. člena tega zakona in če ni v nasprotju s petim odstavkom 13. člena tega zakona, ter 2. če je na transakcijskem računu imetnika transakcijskega računa, v breme katerega naj se plačilo opravi, kritje v višini, ki je potrebna za izvršitev naloga.

(2)Izvajalec plačilnega prometa mora imetnika transakcijskega računa obvestiti o zavrnitvi sprejema naloga v roku, določenem v splošnih pogojih poslovanja, vendar ne kasneje kot naslednji delovni dan po datumu, ki ga je imetnik transakcijskega računa določil za datum izvršitve.

(3)Če izvajalec plačilnega prometa v roku iz drugega odstavka tega člena ne zavrne sprejema naloga za plačilo, se šteje, da je nalog za plačilo sprejel.

(4)S sprejemom naloga za plačilo nastane obveznost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca v razmerju do nalogodajalca izvršiti nalog za plačilo.

(5)Če se v skladu s posebnim zakonom v razmerju med nalogodajalcem in prejemnikom plačila šteje denarna obveznost za plačano z dnem, ko nalogodajalec svojemu izvajalcu plačilnega prometa izda nalog za plačilo, in če izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca iz kateregakoli razloga tega naloga za plačilo, ki ga je sprejel, ne izvrši, nastane s sprejemom tega naloga za plačilo denarna terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca v višini denarnega zneska, na plačilo katerega se glasi ta nalog. Določba tega odstavka se uporablja le za plačilni promet v Republiki Sloveniji.

(6)V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se za razmerje med nalogodajalcem in njegovim izvajalcem plačilnega prometa ne uporabljajo določbe 24. člena tega zakona.

(1)Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri istem izvajalcu plačilnega prometa kot nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako, da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, hkrati zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca in poveča kritje na transakcijskem računu prejemnika.

(2)Izvajalec plačilnega prometa mora nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena izvršiti isti delovni dan, kot ga je sprejel.

(1)Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa kakor nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako: 1. da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca, 2. da bodisi neposredno bodisi prek plačilnega sistema posreduje izvajalcu plačilnega prometa prejemnika nalog za odobritev prejemnikovega računa za znesek plačila, ki je predmet naloga in 3. da zagotovi, da izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila prejme kritje v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.

(2)Nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena je izvršen, ko izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sprejme nalog iz 2. točke prvega odstavka tega člena in ko prejme kritje iz 3. točke prvega odstavka tega člena. Z izvršitvijo naloga nastane terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.

(3)Če ni v nalogu določen kasnejši datum izvršitve, mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena: 1. če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije: isti delovni dan kot ga je sprejel, 2. če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež izven območja Republike Slovenije: v rokih, določenih s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa.

(4)Po 1. točki tretjega odstavka tega člena se šteje, da ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije tudi, kadar transakcijski račun prejemnika plačila vodi: 1. podružnica banke države članice Evropske unije na območju Republike Slovenije, 2. banka države članice Evropske unije, ki je po ZBan pooblaščena neposredno opravljati plačilni promet na območju Republike Slovenije, 3. podružnica tuje banke na območju Republike Slovenije.

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora izvršiti nakazilo, če nalogodajalec hkrati zagotovi kritje z gotovinskim pologom v višini zneska nakazila, povečanega za morebitne stroške izvršitve nakazila.

(2)Za nakazilo se smiselno uporabljajo določbe 13., 14., 15., 16., 17., 21., 24., 24.a in 24.b člena tega zakona o nalogu za plačilo.

(1)Izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o prisilni izterjavi in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Način ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, predpiše minister, pristojen za finance.

(2)Izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o izvršbi in po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Dobroimetje imetnika transakcijskega računa na tem računu se šteje za vpogledni denarni depozit pri izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi račun.

(1)Imetnik transakcijskega računa sme vsak trenutek v okviru poslovnega časa izvajalca plačilnega prometa razpolagati s svojim kritjem na transakcijskem računu s tem, da izvajalcu plačilnega prometa, ki ta račun vodi, v skladu s tem zakonom izda nalog za plačilo ali z računa dvigne gotovino.

(2)Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora temu omogočiti razpolaganje s kritjem na transakcijskem računu v višini plačila, ki je predmet posameznega naloga za plačilo, izvršenega v dobro tega računa, zmanjšano za morebitno provizijo in stroške izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca, ki bremenijo prejemnika plačila, takoj po izvršitvi naloga. Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora temu omogočiti razpolaganje s plačilom na podlagi naloga za čezmejno plačilo oziroma naloga za plačilo iz tujine v dogovorjenem roku; če ta rok ni dogovorjen, pa najkasneje naslednji delovni dan po dnevu, ko je bil odobren račun izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena izvajalec plačilnega prometa imetniku transakcijskega računa ne sme omogočiti razpolaganja s kritjem na transakcijskem računu, če bi bilo takšno razpolaganje v nasprotju s sklepom davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma s sklepom davčnega organa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, oziroma sklepom sodišča o izvršbi oziroma zavarovanju oziroma z drugo odločbo pristojnega državnega organa, ki jo je izvajalec plačilnega prometa prejel pred sprejemom naloga za plačilo.

Če s pogodbo ni dogovorjeno drugače, plačuje izvajalec plačilnega prometa imetniku transakcijskega računa za pozitivno stanje do obresti v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa priznava za depozite na vpogled.

(1)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca objektivno odgovarja nalogodajalcu za škodo, ki temu nastane zaradi neizvršitve oziroma nepravilne izvršitve naloga za plačilo oziroma zaradi zamude z izvršitvijo naloga za plačilo.

(2)Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz prejšnjega odstavka do nalogodajalca ne more razbremeniti niti takrat, kadar je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga za plačilo oziroma za zamudo z izvršitvijo tega naloga ravnanje: 1. osebe, ki za izvajalca plačilnega prometa opravlja storitve obdelave in posredovanja nalogov za plačilo prek plačilnih sistemov, 2. posredniškega izvajalca plačilnega prometa, ali 3. osebe, ki vodi poravnalni račun izvajalca plačilnega prometa ali zanj opravlja druge storitve plačilnega prometa, potrebne za izvršitev naloga.

(3)Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka tega člena lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga za plačilo oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga za plačilo: – dogodek, ki je zunaj njegovega poslovanja, in ki ga ni mogel pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odvrniti, – ali napačen oziroma pomanjkljiv nalog za plačilo ali drugo ravnanje nalogodajalca, ki ga ni mogel pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odvrniti.

(4)Če izvajalec zamudi z izvršitvijo naloga za plačilo, mora nalogodajalcu plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska zamujenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko bi nalog moral izvršiti, do dneva, ko je nalog izvršil.

(5)Če izvajalec plačilnega prometa ne izvrši naloga za plačilo ali ga izvrši v dobro napačnega prejemnika in če je bilo za znesek plačila, na katerega se je glasil ta nalog, in za znesek morebitnih stroškov izvršitve naloga, zmanjšano kritje na transakcijskem računu nalogodajalca, mora nalogodajalcu, na njegovo zahtevo, 1. povrniti znesek plačila in morebitne stroške, za katere je bilo zmanjšano kritje na transakcijskem računu, ter 2. plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska neizvršenega oziroma napačno izvršenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko je bilo zmanjšano kritje na njegovem transakcijskem računu do dneva ko nalogodajalcu plača znesek iz prejšnje točke.

(6)Če izvajalec plačilnega prometa ne izvrši naloga za plačilo in če za znesek neizvršenega plačila kritje na transakcijskem računu nalogodajalca ni bilo zmanjšano, mora izvajalec plačilnega prometa nalogodajalcu, na njegovo zahtevo, plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska neizvršenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko bi nalog moral izvršiti, do dneva prejema zahteve za plačilo nadomestila.

(7)Izvajalec plačilnega prometa mora nadomestilo iz četrtega odstavka, 2. točke petega odstavka oziroma šestega odstavka tega člena plačati tudi, če nalogodajalcu zaradi neizvršitve oziroma nepravilne izvršitve naloga za plačilo oziroma zamude z izvršitvijo naloga za plačilo ni nastala nikakršna škoda. Če je škoda, ki je nalogodajalcu nastala zaradi neizvršitve oziroma napačne izvršitve naloga za plačilo oziroma zaradi zamude z izvršitvijo naloga za plačilo, večja od zneska nadomestila po četrtem, petem oziroma šestem odstavku tega člena, ima nalogodajalec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.

(8)Odškodninske odgovornosti izvajalca plačilnega prometa po tem členu s pogodbo ni mogoče izključiti niti omejiti pod zneske nadomestil iz četrtega, petega oziroma šestega odstavka tega člena.

(1)Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila objektivno odgovarja prejemniku plačila za škodo, ki mu nastane zaradi kršitve obveznosti iz 21. člena tega zakona.

(2)Za odškodninsko odgovornost izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila do prejemnika plačila se smiselno uporabljajo določbe drugega do osmega odstavka 24. člena in 24.b člen tega zakona.

Banka Slovenije lahko predpiše vsebino, način in postopke zagotavljanja jamstva za izplačilo neizvršenih nalogov za plačilo, ki ga morajo zagotavljati izvajalci plačilnega prometa po tem zakonu.

Za reševanje sporov med nalogodajalcem in izvajalcem plačilnega prometa nalogodajalca oziroma med prejemnikom plačila in izvajalcem plačilnega prometa prejemnika plačila, se smiselno uporabljajo določbe 230.a člena ZBan.

(1)Izvajalec plačilnega prometa ima pravico zaračunavati provizijo za opravljene storitve plačilnega prometa in tudi posebne stroške, ki jih je imel v zvezi z vodenjem transakcijskega računa.

(2)Izvajalec plačilnega prometa si poplača svojo provizijo in stroške vodenja transakcijskega računa iz kritja na transakcijskem računu, če s pogodbo ni dogovorjeno drugače. Izvajalec plačilnega prometa obračuna provizijo in stroške za svoje storitve po veljavni tarifi, ki jo sprejmejo njegovi organi upravljanja in je javno objavljena.

(1)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca mora nalogodajalca obvestiti o izvršitvi naloga za plačilo v breme njegovega transakcijskega računa najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naloga. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora obsegati: 1. podatke iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, 2. referenčno oznako namena plačila za identifikacijo transakcije v breme nalogodajalčevega transakcijskega računa, vpisano na nalogu za plačilo, 3. datum izvršitve naloga in 4. znesek provizije in drugih stroškov, ki jih je banka obračunala za izvršitev naloga.

(2)Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora tega obvestiti o izvršitvi naloga za plačilo v dobro njegovega transakcijskega računa najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naloga. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora obsegati: 1. podatke iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, 2. referenčno oznako namena plačila za identifikacijo transakcije v dobro prejemnikovega računa, vpisano na nalogu za plačilo, 3. datum izvršitve naloga in 4. če je nalogodajalec v nalogu navedel, da provizija in drugi stroški, ki jih je njegov izvajalec plačilnega prometa obračunal za izvršitev naloga, v celoti oziroma delno bremenijo prejemnika naloga, tudi znesek te provizije in teh stroškov.

(3)Obvestilo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora biti pisno. V primerih, določenih s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa, lahko izvajalec plačilnega prometa obvestilo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena posreduje v elektronski obliki.

(4)Ne glede na prvi oziroma drugi odstavek tega člena se lahko izvajalec plačilnega prometa in imetnik transakcijskega računa dogovorita: 1. da bo izvajalec plačilnega prometa imetnika transakcijskega računa obveščal o izvršitvi vseh nalogov za plačilo v breme oziroma v dobro njegovega transakcijskega računa v določenem obdobju, ki ne sme biti daljše od enega meseca, in v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni po koncu obdobja, na katerega se nanaša obvestilo, oziroma 2. da bo izvajalec plačilnega prometa provizije in druge stroške obračunaval za določena obdobja.

(1)Če v pogodbi o vodenju transakcijskega računa ni določeno njeno trajanje, jo sme vsaka stranka odpovedati s petnajstdnevnim odpovednim rokom.

(2)Če se transakcijski račun vodi za določen čas, izvajalec plačilnega prometa in imetnik transakcijskega računa opredelita v pogodbi odpovedni rok za odpoved pogodbe pred iztekom veljavnosti pogodbe.

(1)Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov ter o sistemu enotnega zakladniškega računa s podračuni neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah.

(2)Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijske račune, mora tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov.

(3)Register transakcijskih računov vodi Banka Slovenije.

(4)Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov.

(5)Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov ter določi pravila odpiranja transakcijskih računov s posebnim statusom in njihovega vodenja v registru transakcijskih računov.

(6)Banka Slovenije lahko s predpisom iz petega odstavka tega člena za vodenje registra transakcijskih računov pooblasti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(1)V registru transakcijskih računov se vodijo naslednji podatki o transakcijskih računih posameznega imetnika transakcijskega računa: 1. podatki o imetniku transakcijskega računa: – ime in priimek ter naslov imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba oziroma firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba oziroma firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je zasebnik, oziroma naziv drugega imetnika transakcijskega računa, – davčna številka in matična številka pravne osebe in zasebnika; 2. podatki o transakcijskem računu: – številka računa, – naziv in matična številka izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun; – podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona; 3. drugi podatki, potrebni za vodenje registra, ki jih določi Banka Slovenije s predpisom iz petega odstavka 28. člena tega zakona.

(2)Podatki o transakcijskih računih so javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije.

(3)Ne glede na prejšnje odstavke tega člena Banka Slovenije ali od nje pooblaščena organizacija dnevno pošilja podatke iz registra transakcijskih računov Davčni upravi Republike Slovenije za njihov vpis v davčni register.

(1)Imetnik transakcijskega računa, ki je vpisan v poslovni register Republike Slovenije, sme za plačevanje v gotovini dvigniti z računa potrebno gotovino.

(2)Minister, pristojen za finance, predpiše pogoje in način vplačila, razpolaganja in plačevanja z gotovino za imetnike transakcijskega računa iz prvega odstavka tega člena.

(1)Določbe 2.a poglavja tega zakona se uporabljajo za čezmejna plačila manjše vrednosti.

(2)Za nalog za čezmejno plačilo manjše vrednosti se uporabljajo določbe 13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 24., 24.a, 24.b in 24.c člena tega zakona, če ni v določbah 2.a poglavja tega zakona drugače določeno.

(3)Določbe 2.a poglavja tega zakona se ne uporabljajo za čezmejna plačila manjše vrednosti pri katerih je nalogodajalec: – banka ali hranilnica, – zavarovalnica, – investicijski sklad ali upravitelj tega sklada, – pokojninski sklad ali upravitelj tega sklada, – borzno-posredniška družba, – podjetje katerega dejavnost je podobna dejavnostim podjetij naštetih v prejšnjih alineah tega odstavka, ali katerih osnovna dejavnost je pridobivanje kvalificiranih deležev ali preoblikovanje finančnih terjatev.

Ponudba, ki jo da izvajalec plačilnega prometa na zahtevo stranke za izvršitev čezmejnega plačila manjše vrednosti, mora vsebovati navedbo časa, v katerem bo plačilo izvršeno in navedbo provizij in drugih stroškov, razen tistih, ki so povezani z uporabo tečaja. Ponudba veže izvajalca plačilnega prometa do izteka roka za sprejem ponudbe.

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora sedanji in bodoči stranki, v enostavno razumljivem besedilu pisno ali po elektronskem mediju, dati na voljo informacije o pogojih za izvršitev čezmejnega plačila manjše vrednosti in najmanj o: 1. času, ki je potreben, da bodo sredstva na računu izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila, pri čemer mora biti začetek tega obdobja jasno naveden, 2. času, ki je potreben, da izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila prejeta sredstva knjiži v dobro njegovega računa, 3. načinu izračunavanja provizij in stroškov plačila, ki bremenijo stranko, vključno z njihovimi stopnjami, če se te uporabljajo, 4. datumu valutacije, če ga izvajalec plačilnega prometa uporablja, 5. možnosti vložitve pritožbe in postopku reševanja sporov ter način dostopa do njih, 6. uporabljenih tečajih.

(2)Izvajalec plačilnega prometa mora stranki po izvršenem čezmejnem plačilu manjše vrednosti, razen če se na izrecno željo stranke dogovori drugače, v enostavno razumljivem besedilu pisno ali po elektronskem mediju posredovati najmanj naslednje informacije: 1. referenco, ki stranki omogoča identifikacijo plačila, 2. znesek plačila (brez stroškov), 3. znesek provizij in stroškov, ki bremenijo stranko, 4. datum valutacije, če ga izvajalec plačilnega prometa uporablja, 5. v primeru konverzije v drugo valuto uporabljeni tečaj.

(3)Če je nalogodajalec odredil, da stroški čezmejnega plačila delno ali v celoti bremenijo prejemnika plačila, mora prejemnika plačila o stroških obvestiti njegov izvajalec plačilnega prometa.

Nalog za čezmejno plačilo manjše vrednosti mora izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca izvršiti v dogovorjenem roku; če rok ni dogovorjen, pa v petih delovnih dneh po sprejemu naloga.

(1)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca, morebitni posredniški izvajalec plačilnega prometa in izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila so dolžni po sprejemu naloga za čezmejno plačilo manjše vrednosti opraviti plačilo v polnem znesku, razen če je nalogodajalec odredil, da stroški čezmejnega plačila manjše vrednosti delno ali v celoti bremenijo prejemnika plačila.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila zaračuna prejemniku plačila stroške vodenja računa, če se s tem ne izogiba obveznostim iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Če izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca ali posredniški izvajalec plačilnega prometa krši določbo prvega odstavka tega člena, mora izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca na zahtevo nalogodajalca, brez dodatnih stroškov, povrniti neutemeljeno znižani znesek prejemniku plačila, razen če je nalogodajalec zahteval povračilo v svojo korist. Če je kršitev nastala pri posredniškem izvajalcu plačilnega prometa, mora ta, brez dodatnih stroškov, povrniti neutemeljeno znižani znesek izvajalcu plačilnega prometa nalogodajalca; če je izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca zahteval povračilo v korist prejemnika plačila, pa mora posredniški izvajalec plačilnega prometa ta znesek plačati prejemniku plačila.

(4)Če izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila krši določbo prvega odstavka tega člena, mora prejemniku plačila, brez dodatnih stroškov, povrniti neutemeljeno znižani znesek plačila.

(1)Če izvajalec plačilnega prometa ne izvrši naloga za čezmejno plačilo ali ga izvrši v dobro napačnega prejemnika in če je bilo za znesek plačila, na katerega se je glasil ta nalog, in za znesek morebitnih stroškov izvršitve naloga, zmanjšano kritje na transakcijskem računu nalogodajalca, mora nalogodajalcu povrniti znesek plačila do višine 12.500 evrov oziroma do protivrednosti tega zneska po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan povračila zneska, in: – nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska neizvršenega oziroma napačno izvršenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko je bilo zmanjšano kritje na njegovem transakcijskem računu do dneva povračila zneska, – morebitne stroške, za katere je bilo zmanjšano kritje na transakcijskem računu nalogodajalca.

(2)Izvajalec plačilnega prometa mora nalogodajalcu poravnati obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena v roku 14 dni od prejema njegove zahteve, razen če niso bila sredstva medtem knjižena v dobro izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila. Zahteva iz prejšnjega stavka ne more biti vložena pred iztekom roka za izvršitev naloga iz 30.d člena tega zakona.

(3)Nalogodajalec ima pravico zahtevati od izvajalca plačilnega prometa, poleg povrnitve zneska plačila iz prvega odstavka tega člena, tudi razliko do celotnega zneska plačila v skladu z določbami o odškodninski odgovornosti na podlagi 24. člena tega zakona.

(4)Če je v primeru iz prvega odstavka tega člena, nalog za poravnavo zaradi izvršitve naloga za čezmejno plačilo manjše vrednosti že sprejel posredniški izvajalec plačilnega prometa, mora ta na lastne stroške znesek plačila skupaj z obrestmi in stroški povrniti izvajalcu plačilnega prometa, ki je za nalogodajalca izdal ta nalog. Če nalog za poravnavo iz prejšnjega stavka ni bil izvršen zato, ker je bil napačen ali pomanjkljiv, si mora posredniški izvajalec plačilnega prometa prizadevati, da se znesek, na katerega se je glasil ta nalog, povrne izvajalcu plačilnega prometa, ki je izdal nalog iz prejšnjega stavka.

(5)Če je vzrok za neizvršitev naloga za čezmejno plačilo manjše vrednosti neizpolnitev obveznosti posredniškega izvajalca plačilnega prometa, ki ga je izbral izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila, izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca ne odgovarja nalogodajalcu za neizvršitev naloga. V primeru iz prejšnjega stavka mora izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila temu nakazati znesek, na katerega se je glasil nalog za plačilo, vendar največ do zneska 12.500 evrov oziroma do protivrednosti tega zneska po srednjem tečaju Banke Slovenije veljavnem na dan tega plačila.

(6)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca se lahko razbremeni svoje odškodninske odgovornosti, če dokaže, da je do neizvršitve čezmejnega plačila manjše vrednosti prišlo zaradi napačnih ali pomanjkljivih navodil nalogodajalca ali zaradi neizpolnitve s strani posredniškega izvajalca plačilnega prometa, ki ga je izrecno določil nalogodajalec. Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca in drugi izvajalci plačilnega prometa, ki so sodelovali pri izvršitvi naloga, si morajo v tem primeru prizadevati za vračilo zneska plačila, in sicer brez obresti in stroškov, od zneska plačila pa si lahko poplačajo stroške, ki so jih imeli z vračilom sredstev, če so ti stroški specificirani. Če je znesek vrnjen izvajalcu plačilnega prometa nalogodajalca, ga mora ta povrniti nalogodajalcu.

(1)Storitve izdaje elektronskega denarja lahko opravlja: 1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja pridobi dovoljenje Banke Slovenije, 2. banka države članice Evropske unije, ki je v skladu z ZBan pooblaščena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja kot druge finančne storitve bodisi prek podružnice bodisi neposredno, 3. podružnica tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po ZBan.

(2)Elektronski denar lahko izdaja, ne glede na določbe 3. člena ZBan, tudi: 1. družba za izdajo elektronskega denarja, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije, 2. družba za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije, ki je po tem zakonu pooblaščena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja, 3. podružnica tuje družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po tem zakonu.

(3)Sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja se ne šteje za sprejemanje depozitov v smislu določb ZBan, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.

Nihče drug razen oseb iz prvega oziroma drugega odstavka 31. člena tega zakona ne sme opravljati storitev izdaje elektronskega denarja.

(1)Banka Slovenije predpiše podrobnejše organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja in opravlja nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja smiselno enako, kot opravlja nadzor nad bankami po določbah ZBan.

(2)Za stečaj družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe 160., 161., 162., 164., 165., 167. in 168. člena ZBan.

(1)Družba za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije, ki je na območju države članice upravičena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek podružnice bodisi neposredno.

(2)Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja družb za izdajo elektronskega denarja držav članic Evropske unije se smiselno uporabljajo določbe 48. do 51. člena ZBan.

(1)Tuja družba za izdajo elektronskega denarja lahko na območju Republike Slovenije opravlja storitve izdaje elektronskega denarja samo prek podružnice.

(2)Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja tuje družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljata 53. in 54. člen ZBan.

(1)Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.

(2)Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000 in 45/2001, v nadaljnjem besedilu: ZGD), če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3)Določbe 38., 40., 41. in 42. člena tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleže in družbenike družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.

(1)Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen storitev izdaje elektronskega denarja. Družba za izdajo elektronskega denarja zlasti ne sme opravljati v katerikoli obliki storitev kreditiranja.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko družba za izdajo elektronskega denarja opravlja tudi naslednje storitve: 1. finančne in nefinančne storitve, ki so povezane s storitvijo izdaje elektronskega denarja, kot so upravljanje elektronskega denarja z izvajanjem operativnih in drugih pomožnih storitev, povezanih z njegovo izdajo, in izdaja oziroma upravljanje drugih plačilnih instrumentov, in 2. storitve shranjevanje podatkov na elektronske naprave za druge osebe.

(3)Družba za izdajo elektronskega denarja je lahko bodisi sama bodisi skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za izdajo elektronskega denarja, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu določene pravne osebe samo, če ta pravna oseba kot edino dejavnost opravlja storitve iz drugega odstavka tega člena.

(1)Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za izdajo elektronskega denarja je 220,000.000 tolarjev.

(2)Za delnice družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporablja 16. in 17. člen ZBan.

(3)Banka Slovenije uskladi denarni znesek iz prvega odstavka tega člena, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenija.

(1)Za upravo družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo 22. do 28. člen ZBan.

(2)Banka Slovenije predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati član uprave družbe za izdajo elektronskega denarja.

Za dovoljenje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja se smiselno uporablja prvi odstavek 36. člena, 37. člen, 39. člen, 40. člen in 41. člen ZBan.

(1)Za obvladovanje tveganj, ki jim je družba za izdajo elektronskega denarja izpostavljena, se smiselno uporabljajo 62. do 67. člen ZBan in predpisi, izdani na podlagi navedenih določb, če ni v drugem do četrtem odstavku tega člena oziroma v predpisu, izdanem na podlagi petega odstavka tega člena drugače določeno.

(2)Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja mora biti vedno najmanj enak 2 odstotkoma tistega od naslednjih zneskov, ki je višji: 1. od tekočega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali 2. od povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v obdobju zadnjih šestih mesecev.

(3)Ne glede na drugi odstavek tega člena kapital družbe za izdajo elektronskega denarja ne sme biti nikoli nižji od zneska iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.

(4)Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti premoženje najmanj v vrednosti, ki je enaka skupnemu znesku njenih obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naložb, katerih stopnja za tehtanje kreditnih tveganj je 0% in drugih naložb, ki so glede na kreditna tveganja, povezana z njimi, in njihovo likvidnost primerne za kritje obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.

(5)Banka Slovenije predpiše podrobnejši način obvladovanja tveganj družb za izdajo elektronskega denarja in poročanja o izpolnjevanju obvladovanj tveganj.

(1)Za kvalificirane deleže v družbi za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporablja 19. do 21. člen ZBan.

(2)Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja družbe za izdajo elektronskega denarja izven območja Republike Slovenije se smiselno uporablja 43. do 47. člen ZBan.

(3)Za družbo za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo 29. do 31. člen, 95. do 110. člen, 112. do 120. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 121. člena ZBan.

(4)Banka Slovenije predpiše: 1. podrobnejša pravila o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih družbe za izdajo elektronskega denarja, 2. podrobnejšo obliko in najmanjši obseg revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

(1)Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti na računu pri Banki Slovenije obvezne rezerve v višini, ki jo določi Banka Slovenije.

(2)Banka Slovenije predpiše način in roke za izračun, izpolnitev in uporabo obveznih rezerv družb za izdajo elektronskega denarja ter določa obrestovanje sredstev obveznih rezerv in nadomestilo za nedosežene ali nepravilno uporabljene obvezne rezerve.

(1)S pogodbo o izdaji elektronskega denarja se izdajatelj elektronskega denarja zaveže proti plačilu določenega denarnega zneska izdati elektronski denar, ki omogoča imetniku elektronskega denarja opravljanje plačil v višini kritja izdanega elektronskega denarja, imetnik pa se zaveže, da bo izdajatelju za te storitve plačal provizijo.

(2)Kritje izdanega elektronskega denarja je znesek vplačila, opravljenega za izdajo elektronskega denarja, zmanjšan za zneske opravljenih plačil in obračunanih provizij.

Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za pravna razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom uporabljajo pravila obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001), ki urejajo pogodbo o naročilu.

(1)Imetnik lahko kadarkoli zahteva, da mu izdajatelj izplača kritje izdanega elektronskega denarja bodisi v gotovini bodisi z nakazilom na njegov transakcijski račun, v roku, ki ne sme biti daljši od osmih dni, šteto od prejema zahteve za izplačilo.

(2)Izdajatelj elektronskega denarja imetniku za uresničitev pravice iz prvega odstavka tega člena nima pravice zaračunati provizije oziroma drugih stroškov, razen stroškov, ki so neposredno povezani z nakazilom na imetnikov transakcijski račun.

(3)Pravice imetnika iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče niti izključiti niti omejiti.

(4)Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko splošni pogoji poslovanja določijo najnižji znesek kritja, ki je lahko predmet zahteve iz prvega odstavka tega člena. Najnižji znesek iz prejšnjega stavka ne more biti višji od 2.000 tolarjev.

(5)Banka Slovenije uskladi denarni znesek iz predhodnega odstavka, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenija.

Izdajatelj elektronskega denarja mora imetniku omogočati vpogled v stanje oziroma kritje izdanega elektronskega denarja.

(1)Izdajatelj elektronskega denarja objektivno odgovarja imetniku za izgubljeni znesek kritja in za napačno izvršitev plačila, tudi če je razlog za izgubo kritja oziroma napačno izvršitev plačila okvara medija na katerem je shranjen elektronski denar oziroma opreme, ki ni neposredno oziroma izključno pod nadzorom izdajatelja elektronskega denarja, razen če gre za sredstva oziroma opremo, katere uporabe izdajatelj elektronskega denarja ni odobril.

(2)Odgovornosti iz prejšnjega odstavka se izdajatelj elektronskega denarja lahko razbremeni, če dokaže, da je razlog za izgubo kritja oziroma napačno izvršitev plačila okvara, ki jo je povzročil imetnik iz hude malomarnosti oziroma namenoma.

(1)Poravnava je tisto dejanje, ki pomeni izpolnitev obveznosti med dvema ali več izvajalci plačilnega prometa v imenu in za račun udeležencev plačilnega prometa.

(2)Poravnavo po prvem odstavku tega člena lahko izvrši Banka Slovenije oziroma drug izvajalec plačilnega prometa, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema (upravljavec plačilnega sistema).

Poravnava se izvaja s prenosom denarnega dobroimetja med izvajalci plačilnega prometa oziroma med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije, ali drugim upravljavcem plačilnega sistema: 1. bodisi zaradi izpolnitve obveznosti izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca do imetnika transakcijskega računa izvršiti nalog tega imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, 2. bodisi zaradi izpolnitve medsebojnih denarnih obveznosti med izvajalci plačilnega prometa oziroma med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije oziroma drugim upravljavcem plačilnega sistema.

Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo transakcijske račune imetnikov transakcijskih računov, lahko uredijo vsebino medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z izvrševanjem nalogov imetnikov transakcijskih računov, bodisi z dvostransko pogodbo bodisi s pravili plačilnega sistema, če ni v tem zakonu oziroma predpisu, izdanem na podlagi 52. člena tega zakona, drugače določeno.

Nalog za poravnavo se lahko nanaša bodisi na izvršitev posameznega naloga imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona bodisi na izvršitev več nalogov iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če so nalogodajalci imetniki transakcijskih računov pri istem izvajalcu plačilnega prometa.

(1)Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa, s katerimi zlasti določi: 1. pogoje za opravljanje poravnav, 2. pravila o načinih obvladovanja kreditnih, likvidnostnih in sistemskih tveganj, ki jih morajo zagotavljati plačilni sistemi, in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plačilni sistemi, 3. poročanje izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z opravljanjem poravnav, 4. pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati klirinška družba.

(2)Za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema mora klirinška družba izpolnjevati kapitalske in druge zahteve, ki zagotavljajo obvladovanje tveganj v plačilnem sistemu in pri poslovanju klirinške družbe, revidirati letna poročila, poročati Banki Slovenije, zagotavljati tehnične, kadrovske in organizacijske pogoje ter izpolnjevati druge pogoje za opravljanje storitev, ki jih predpiše Banka Slovenije.

(1)Plačilni sistem je pravno razmerje med tremi ali več izvajalci plačilnega prometa (člani plačilnega sistema), katerega vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo med člani plačilnega sistema.

(2)Člani plačilnega sistema so izvajalci plačilnega prometa iz 4. člena tega zakona. Če ima najmanj en član plačilnega sistema iz prejšnjega stavka, ki posluje v katerikoli valuti, sedež v državi članici Evropske unije, člani plačilnega sistema izberejo pravo države članice, ki naj se uporablja za plačilni sistem. Člani plačilnega sistema lahko izberejo samo pravo tiste države članice Evropske unije, v kateri ima vsaj eden od njih svoj sedež.

(3)Upravljavci plačilnega sistema iz drugega odstavka 59. člena tega zakona obveščajo Banko Slovenije o članih plačilnega sistema, vključno o morebitnih posrednih članih ter o njihovih spremembah.

(1)Izvajalci plačilnega prometa oblikujejo plačilni sistem s tem, da sprejmejo pravila plačilnega sistema.

(2)Izvajalec plačilnega prometa se vključi v že oblikovani plačilni sistem s tem, da pristopi k pravilom tega plačilnega sistema.

(3)Stranka izvajalca plačilnega prometa in vsak, ki želi pri izvajalcu plačilnega prometa opraviti plačilo na podlagi naloga za plačilo ali nakazila, lahko zahteva, da ga izvajalec plačilnega prometa obvesti o plačilnih sistemih, v katere je vključen in o poglavitnih pravilih delovanja teh sistemov.

(1)Pravila plačilnega sistema urejajo vsebino pravic in obveznosti med izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema ter vsebino pravic in obveznosti med izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema in upravljavcem plačilnega sistema.

(2)Pravila plačilnega sistema morajo določati: 1. pogoje za članstvo v plačilnem sistemu ter način in pogoje za vključitev novih članov v plačilni sistem oziroma za izključitev posameznega člana iz plačilnega sistema, 2. način opravljanja poravnave, 3. način posredovanja nalogov za poravnavo, način preverjanja pravilnosti nalogov in roke za obveščanje o zavrnitvi naloga za poravnavo, 4. način posredovanja nalogov imetnikov transakcijskih računov iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, 5. roke za izračunavanje in poravnavo (izpolnitev) medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema v poravnavi, 6. način izračuna in poravnave medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema v poravnavi, 7. pravila o obvladovanju kreditnih, likvidnostih in sistemskih tveganj v plačilnem sistemu, 8. pravila o tem, kdaj se šteje, da je nalog za poravnavo dokončen in ga ni več mogoče preklicati.

(3)Izračun in poravnava medsebojnih denarnih obveznosti članov v poravnavi med člani plačilnega sistema se lahko opravi: 1. bodisi na podlagi seštevka vseh obveznosti in vseh terjatev posameznega člana plačilnega sistema na podlagi nalogov za poravnavo v obračunskem obdobju (bruto poravnava), 2. bodisi na podlagi razlike med seštevkom vseh obveznosti in seštevka vseh terjatev posameznega člana plačilnega sistema na podlagi nalogov za poravnavo v obračunskem obdobju (neto poravnava).

(4)Neto poravnava iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se lahko opravi: 1. bodisi na podlagi pobota vzajemnih terjatev in obveznosti med posameznima članoma plačilnega sistema, 2. bodisi z izravnavo vseh obveznosti in vseh terjatev posameznega člana plačilnega sistema do ostalih članov plačilnega sistema.

(1)Izvajalci plačilnega prometa – člani plačilnega sistema lahko začnejo opravljati poravnave prek plačilnega sistema, ko pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za oblikovanje plačilnega sistema morajo člani plačilnega sistema priložiti pravila plačilnega sistema in druge dokaze o tem, da plačilni sistem izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(3)Banka Slovenija izda dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema, če plačilni sistem izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(4)Sprememba pravil plačilnega sistema začne veljati, ko člani plačilnega sistema pridobijo soglasje Banke Slovenije k spremembi teh pravil. Za soglasje iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek tega člena.

(5)Banka Slovenije obvešča Evropsko komisijo o sistemih za katere je izdala dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema na podlagi tega člena.

(1)Začetek stečajnega postopka nad članom plačilnega sistema ne vpliva na pravice in obveznosti članov v zvezi s poravnavo, ki so nastale pred začetkom tega postopka.

(2)V stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema so nalogi za poravnavo tega člana veljavni, če so bili vneseni v plačilni sistem pred začetkom stečajnega postopka. Veljavni so tudi nalogi za poravnavo, ki so bili vneseni v plačilni sistem po začetku stečajnega postopka in se izvršijo na dan začetka stečajnega postopka, če upravljavec plačilnega sistema ni vedel in ni mogel vedeti za začetek stečajnega postopka.

(3)Za izračun in poravnavo medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema se v stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/01 – odločba US, 42/03 – ZDR, 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZPPSL) o prepovedi pobotanja.

(4)V stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema se za pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo uporablja pravo, ki velja za ta sistem.

(5)Začetek stečajnega postopka po tem zakonu je trenutek, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka.

(6)Sodišče o začetku stečajnega postopka v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, takoj obvesti Banko Slovenije. Banka Slovenije o tem takoj obvesti tudi pristojne institucije drugih držav članic Evropske unije.

(1)Banka Slovenije opravlja nadzor nad delovanjem plačilnega sistema z namenom preverjanja, če plačilni sistem izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2)Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 123. do 128. člena, 1., 2., in 4. točka 130. člena, in 131. do 133. člen ZBan, pri čemer se ukrepi nadzora izrekajo članom plačilnega sistema in morebitnemu upravljavcu plačilnega sistema.

(1)Storitve upravljanja plačilnega sistema obsegajo zlasti: 1. izvajanje izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti članov plačilnega sistema v zvezi s poravnavo, 2. izvajanje poravnave, 3. vodenje poravnalnih računov, ali 4. zagotavljanje likvidnosti članom plačilnega sistema v zvezi s poravnavo.

(2)Storitve upravljanja plačilnega sistema opravlja Banka Slovenije, klirinška družba ali posamezen član plačilnega sistema pa lahko opravljata storitve upravljanja plačilnega sistema, če imata dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema.

(3)Storitve vodenja poravnalnih računov lahko opravljajo samo osebe iz drugega odstavka 4. člena tega zakona.

(1)Klirinška družba mora pred začetkom opravljanja storitev upravljanja posameznega plačilnega sistema iz prvega odstavka predhodnega člena tega zakona dobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.

(2)Klirinška družba s sedežem v tujini lahko opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema na območju Republike Slovenije samo preko podružnice v Republiki Sloveniji, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.

(3)Klirinška družba s sedežem v državi članici Evropske unije lahko opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema na območju Republike Slovenije bodisi preko podružnice bodisi neposredno, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.

(4)Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema iz prvega odstavka tega člena mora obsegati določno opredelitev vrst storitev iz prvega odstavka 59. člena, na katere se zahteva nanaša. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema je potrebno priložiti dokumentacijo, ki jo predpiše Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba sposobna opravljati te storitve.

Za nadzor nad klirinškimi družbami se smiselno uporablja 123. do 128. člen, 1., 2., 4., 6. in 7. točka 130. člena, 131. do 136. člen, 147. do 152. člen ZBan, za njihov stečaj pa 160. do 162., 164., 165., 167. in 168. člen ZBan.

(1)Plačilni sistem za poravnavo plačil velikih vrednosti je plačilni sistem poravnave med člani plačilnega sistema, ki se opravi zaradi izpolnitve obveznosti člana plačilnega sistema nalogodajalca do imetnika transakcijskega računa, da izvrši nalog tega imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če se nalog nanaša na plačilo, ki presega znesek, določen s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 63. člena tega zakona.

(2)Poravnava zaradi izvršitve nalogov za plačila velikih vrednosti mora biti opravljena prek plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti.

Naloga za plačilo med imetniki računov pri istem izvajalcu plačilnega prometa ni več mogoče preklicati, ko je nalog izvršen po prvem odstavku 16. člena tega zakona.

(1)Kadar banka nalogodajalca izpolnjuje svoje obveznosti do imetnika transakcijskega računa izvršiti nalog tega imetnika transakcijskega računa iz prvega odstavka 17. člena tega zakona na podlagi dvostranske bančne poravnave z banko prejemnika plačila, naloga za plačilo ni mogoče več preklicati, ko je nalog izvršen po prvem odstavku 17. člena tega zakona.

(2)Kadar banka nalogodajalca izpolnjuje svoje obveznosti do imetnika transakcijskega računa izvršiti nalog tega imetnika iz prvega odstavka 17. člena tega zakona prek plačilnega sistema, naloga za plačilo ni več mogoče preklicati, ko je po pravilih plačilnega sistema nalog za poravnavo, ki ga je izdala banka nalogodajalca zaradi izvršitve naloga imetnika, dokončen.

Ne glede na prvi odstavek 123. člena ZPPSL preneha veljati nalog za plačilo imetnika transakcijskega računa, nad katerim je bil začet stečajni postopek, z dnem začetka stečajnega postopka nad tem imetnikom transakcijskega računa, če je izvajalec plačilnega prometa obvestilo stečajnega upravitelja o začetku stečajnega postopka prejel do takrat, ko je nalog še mogoče preklicati po 64. oziroma 65. členu tega zakona.

(1)Nadzor nad izvajanjem plačilnega prometa in nad izvajalci plačilnega prometa opravlja Banka Slovenije v skladu z določbami zakona o Banki Slovenije, ZBan in drugih predpisov s ciljem zagotoviti varen in zakonit plačilni promet v državi.

(2)Nadzor iz prvega odstavka tega člena izvaja Banka Slovenije po postopku, določenem v ZBan.

(3)Banka Slovenije opravlja tudi nadzor nad osebami, ki v nasprotju s tem zakonom opravljajo storitve vodenja transakcijskih računov, storitve izdaje elektronskega denarja in storitve upravljanja plačilnega sistema.

(4)Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 170. in 171. člen ZBan.

(1)Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo transakcijske račune in Banka Slovenije, za račune, ki jih vodi v skladu s 4. členom tega zakona, zbirajo podatke o stanjih in prometu prek teh računov in druge podatke za statistične namene ter za druge, z zakoni predpisane namene.

(2)Izvajalci plačilnega prometa posredujejo podatke iz prvega odstavka tega člena Banki Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije.

(3)Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ob soglasju Banke Slovenije in minister, pristojen za finance, predpišejo vsebino, način in roke zbiranja podatkov iz prvega in četrtega odstavka tega člena, vsak za podatke, ki jih zbira po tem zakonu.

Izvajalci plačilnega prometa morajo pri svojem delu varovati poslovne skrivnosti.

(1)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je pravna oseba, ki se ustanovi za vodenje javnopravnih evidenc in opravljanje drugih zadev javnega pomena, določenih s tem zakonom ali drugim predpisom.

(2)Do uveljavitve zakona, ki ureja javne agencije, se za pravni položaj Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(3)Ustanovitelj Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je Republika Slovenija.

(4)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ima sedež v Ljubljani, naloge iz 71. člena tega zakona pa opravlja tudi prek izpostav izven kraja sedeža v krajih podružnic Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki jih določi Vlada Republike Slovenije v aktu o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Izpostave Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve se praviloma določijo v vsaki statistični regiji.

(1)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja naslednje naloge: 1. zbira, prevzema, vodi in pripravlja povezane evidenčne javnopravne podatke, v zvezi s poslovnim registrom Republike Slovenije za nadaljnjo evidenčno, analitsko in informativno uporabo v ministrstvih ter vladnih službah za potrebe državne statistike ter za raziskovalne namene, 2. vodi poslovni register Republike Slovenije, 3. vodi register zastavnih pravic na premičninah, 4. vodi druge registre, evidence in zbirke podatkov, določene z drugimi predpisi, za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov, 5. zbira, obdeluje in posreduje podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni in javno objavlja letna poročila ter druge podatke gospodarskih družb, podjetnikov in drugih poslovnih subjektov v skladu z ZGD in drugimi zakoni, 6. zbira, obdeluje, objavlja in posreduje podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov za izdelavo uskupinjenih informacij o ekonomskih gibanjih, 7. izvaja statistično raziskovanje o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov, 8. opravlja druge statistične, informativne in druge naloge, določene z drugimi zakoni in predpisi, 9. sodeluje pri vodenju in obdelavi statističnih podatkov v zvezi z javnimi naročili za potrebe ministrstva, pristojnega za finance in Gospodarske zbornice Slovenije ter opravlja naloge pri presoji finančne in poslovne sposobnosti ponudnikov izvedbe javnih naročil, 10. opravlja posebne informacijsko-tehnološke naloge ter druge naloge, za katere jo pooblasti Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost, 11. opravlja določene naloge pri vzpostavitvi evidenc o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(2)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve lahko kot gospodarsko dejavnost opravlja tudi storitve izdelave bonitetnih poročil, storitve obdelave in posredovanja nalogov za poravnavo in druge podobne storitve.

(3)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ima pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena javna pooblastila določena s tem oziroma drugim zakonom in prevzame javna pooblastila, pristojnosti in naloge, ki jih je do uveljavitve tega zakona imela Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(4)Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve morajo podatke o poslovnih subjektih za vodenje poslovnega registra Republike Slovenije posredovati vsi registrski organi, pri katerih se poslovni subjekti registrirajo v skladu s predpisi. Registrski organi posredujejo podatke o poslovnih subjektih Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve z neposredno računalniško povezavo najpozneje v petih dneh po vpisu poslovnega subjekta oziroma po vpisu sprememb podatkov. Če registrski organi podatkov o poslovnih subjektih ne vodijo na elektronski način, jih Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve posredujejo na papirju v istem roku.

(5)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v soglasju z Banko Slovenije in Ministrstvom za finance predpiše načine, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov. Za izdajanje metodoloških navodil za izvajanje drugih javnih pooblastil iz tretjega odstavka tega člena je pristojna Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(6)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve mora Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za izvajanje nalog davčne službe ter organu, pristojnemu za javna plačila brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za vodenje registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter drugih oseb javnega sektorja.

(7)Minister, pristojen za finance, predpiše vrste, vsebino, način in roke za pošiljanje poročil iz šestega odstavka tega člena.

(1)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve odloča kot prekrškovni organ, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, o prekrških, storjenih z opustitvijo predložitve letnih poročil oziroma drugih poročil in podatkov po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zakonu, ki ureja računovodstvo, zakonu, ki ureja društva, in drugih predpisih, če ti določajo Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve kot prekrškovni organ.

(2)Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(3)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način podelitve in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije iz drugega odstavka tega člena.

(1)Delo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je javno.

(2)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve obvešča javnost o svojem delu z letnimi poročili.

(3)Vsebino letnega poročila in način obveščanja javnosti uredi akt o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(1)Banka Slovenije in banke, ki vodijo transakcijske račune neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna, morajo organu, pristojnemu za javna plačila, sporočati podatke o plačilih opravljenih v breme in v dobro teh računov.

(2)Minister, pristojen za finance, predpiše: 1. način in roke za pošiljanje podatkov iz prvega odstavka tega člena, 2. vrste podračunov, način plačevanja in razporejanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, obvezne podatke na nalogu za plačilo obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov ter obliko in način sporočanja teh podatkov v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek.

(1)Organ, pristojen za javna plačila, opravlja naslednje naloge za potrebe evidentiranja in izvajanja javnofinančnih tokov v okviru enotnega zakladniškega sistema: 1. vodi register neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna, 2. vodi račune neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah in so v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin, 3. sprejema plačilna navodila neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna in drugih oseb, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, 4. izdaja naloge za plačilo v breme računov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, 5. pripravlja in pošilja obvestila iz 26. člena tega zakona vsem neposrednim in posrednim uporabnikom državnega in občinskih proračunov, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah, 6. zbira in pošilja podatke iz 68. člena tega zakona za vse neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa kot ga določa zakon o javnih financah, 7. po posebni pogodbi z Banko Slovenije lahko za Banko Slovenije izvaja storitve plačilnega prometa po tem zakonu, 8. zbira podatke iz tretjega odstavka 68. člena in iz drugega odstavka 73. člena tega zakona, vodi ustrezne evidence teh podatkov in na podlagi teh zagotavlja ustrezne informacije, 9. zagotavlja podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih in izplačilih iz proračuna Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek organa, pristojnega za javna plačila v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, 10. zagotavlja podatke o plačilih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev, ki jih davčna oziroma carinska uprava pobira oziroma izterjuje, 11. opravlja druge naloge določene z zakonom oziroma drugimi predpisi.

(2)Minister, pristojen za finance, s posebnim predpisom določi pravne osebe (neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna in druge osebe), ki so vključene v enotni zakladniški sistem ter pravila in zahteve, povezane z opravljanjem nalog organa, pristojnega za javna plačila.

(3)Organ, pristojen za javna plačila lahko za storitve, ki jih opravlja po tem zakonu, zaračunava provizijo in stroške storitev, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti ter na podlagi posebnega predpisa ministra, pristojnega za finance.

(1)Z globo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalec plačilnega prometa: 1. ki opravlja storitve plačilnega prometa, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje Banke Slovenije (drugi in tretji odstavek 4. člena), 2. ki odpira račune v nasprotju s prepovedjo iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona, 3. ki ne izvršuje nalogov za plačilo ali zamuja z izvršitvijo nalogov (16., 17., 18., 21., 24., 24.a, 30.d, 30.e in 30.f člen), 4. ki ne pošilja obvestil strankam v vsebini, kot jo določa ta zakon (26. in 30.c člen), 5. ki začne opravljati poravnavo prek plačilnega sistema, ne da bi za oblikovanje tega plačilnega sistema članice pridobile dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 56. člena), 6. ki ne izvrši naloga za velika plačila prek plačilnega sistema za poravnavo plačil velikih vrednosti (drugi odstavek 62. člena), 7. ki tekoče ne zagotavlja podatkov za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov (drugi odstavek 28. člena) ali Banki Slovenije ne zagotavlja podatkov oziroma poročil določenih s predpisi izdanimi na podlagi 6., 7. in 52. člena tega zakona, 8. ki ne zbira podatkov o stanjih in prometu prek transakcijskih računov in drugih podatkov za statistične namene oziroma jih ne posreduje Banki Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije, v skladu s prvim odstavkom 68. člena tega zakona oziroma predpisi, izdanimi po drugem odstavku 68. člena tega zakona, 9. ki ne posreduje podatkov iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma jih ne posreduje z vsebino, v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi četrtega odstavka 68. člena tega zakona, 10. ki ne sporoča podatkov iz drugega odstavka 73. člena tega zakona Upravi Republike Slovenije za javna plačila oziroma jih ne sporoča na način in v rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 73. člena tega zakona, 11. ki ne upošteva predpisanega vrstnega reda izvrševanja plačil, 12. ki ne obračunava stroškov in ne obvešča strank v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2560/2001 z dne 19. decembra 2001 o čezmejnih plačilih v evrih.

(2)Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca plačilnega prometa, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3)Z globo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se za prekršek kaznuje klirinška družba oziroma odgovorna oseba klirinške družbe, ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema, ne da bi pridobila dovoljenje Banke Slovenije (59. člen) ali Banki Slovenije ne zagotavlja podatkov oziroma poročil, določenih s predpisom iz 52. člena tega zakona.

(4)Za kršitve družbe za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe 231. in 232. člena ZBan.

(5)Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka tega člena se za banke in hranilnice, ki opravljajo storitve plačilnega prometa, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije, uporablja 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 231. člena ZBan, oziroma za hranilnice prvi in tretji odstavek 233. člena ZBan.

(1)Z globo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, 1. ki opravlja storitve plačilnega prometa v nasprotju s 4. členom tega zakona, 2. ki sprejema oziroma opravlja plačila v gotovini v nasprotju s 30. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi, 3. ki opravlja storitve iz 31. člena tega zakona v nasprotju s prepovedjo iz 32. člena tega zakona, 4. ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, ne da bi za opravljanje teh storitev dobila dovoljenje Banke Slovenije.

(2)Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3)Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje imetnik transakcijskega računa, ki ni fizična oseba, če izvajalca plačilnega prometa ne obvesti oziroma ne obvesti pravočasno o statusnih spremembah oziroma drugih spremembah podatkov, potrebnih za vodenje računov in registra računov po tem zakonu (drugi odstavek 10. člena).

(5)Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1)Banka Slovenije odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu kot prekrškovni organ, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(2)Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(3)Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena. Zakon o plačilnem prometu – ZPlaP (Uradni list RS, št. 30/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme akt o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in imenuje člane organov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(2)Vlada Republike Slovenije v aktu o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve določi tudi prehod potrebnega števila delavcev iz Agencije Republike Slovenije za plačilni promet na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(3)Vlada Republike Slovenije zagotovi pogoje za delo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve s prenosom osnovnih sredstev in druge potrebne opreme, ki jo ob uveljavitvi tega zakona upravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, v upravljanje Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(1)Minister, pristojen za finance, po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Uprave Republike Slovenije za javna plačila.

(2)V aktu iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti prehod potrebnega števila delavcev iz Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v Upravo Republike Slovenije za javna plačila.

(3)Pogoji za delo Uprave Republike Slovenije za javna plačila se zagotovijo s prenosom osnovnih sredstev in druge potrebne opreme, ki jo ob uveljavitvi tega zakona upravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, v upravljanje Uprave Republike Slovenije za javna plačila.

(1)Banke do 30. junija 2002 postopoma prevzamejo od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet opravljanje storitev plačilnega prometa in s tem povezane storitve na način, določen s Kriteriji za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi (Uradni list RS, št. 37/2000 in 39/2000) in s predpisi, izdanimi na podlagi teh kriterijev.

(2)Agencija Republike Slovenije za plačilni promet konča vse storitve plačilnega prometa do 30. junija 2002, razen razporejanja javnofinančnih prihodkov in storitev iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.

(1)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in Uprava Republike Slovenije za javna plačila postopoma prevzameta naloge iz prvega odstavka 71. člena oziroma iz 74. člena tega zakona od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet in drugih izvajalcev, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo te naloge. Postopoma začneta opravljati tudi druge naloge po tem zakonu.

(2)Prevzem nalog po prvem odstavku tega člena se opravi na podlagi programov prevzema nalog, ki jih sporazumno v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, določijo Agencija Republike Slovenije za plačilni promet oziroma drugi izvajalci iz prejšnjega odstavka z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma Upravo Republike Slovenije za javna plačila.

(3)V programih iz drugega odstavka tega člena se uredi tudi postopen prehod potrebnega števila delavcev iz drugega odstavka 77. člena oziroma iz drugega odstavka 78. člena tega zakona in postopen prevzem opreme iz tretjega odstavka 77. člena oziroma iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

(1)Po uveljavitvi tega zakona imetniki transakcijskih računov in novoustanovljene pravne osebe ne morejo več odpreti računov pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, če zakon ne določa drugače.

(2)Imetnik transakcijskega računa, ki ima ob uveljavitvi tega zakona odprt račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, mora do 30. junija 2002 z izvajalcem plačilnega prometa skleniti pogodbo o vodenju transakcijskega računa, prenesti denarno dobroimetje z računa, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, na transakcijski račun pri izvajalcu plačilnega prometa in zapreti račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet.

(3)Zasebniki lahko sprejemajo in opravljajo plačila prek žiro računov in tekočih računov pri izvajalcih plačilnega prometa dokler ne odprejo transakcijskega računa in najkasneje do 30. junija 2002.

(4)Zasebniki iz tretjega odstavka tega člena morajo do 30. junija 2002 pri banki odpreti transakcijski račun in najkasneje s 1. julijem 2002 začeti sprejemati plačila in opravljati plačila prek tega računa. S pogodbo o vodenju transakcijskega računa iz prejšnjega stavka se lahko imetnik transakcijskega računa in izvajalec plačilnega prometa dogovorita, da se žiro račun oziroma tekoči račun od datuma, določenega v pogodbi, vodi kot transakcijski račun po tem zakonu.

(5)Druge fizične osebe, ki niso zasebniki, lahko sprejemajo in opravljajo plačila prek žiro računov in tekočih računov pri izvajalcih plačilnega prometa dokler ne odprejo transakcijskega računa in najkasneje do 30. junija 2003.

(6)Izvajalci plačilnega prometa morajo uskladiti svoje splošne pogoje vodenja transakcijskega računa in poslovanje z določbami tega zakona do 30. junija 2002 za pravne osebe in zasebnike oziroma do 30. junija 2003 za druge fizične osebe.

(1)Račune, odprte pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, ki jih imetniki transakcijskih računov ne bodo zaprli po drugem odstavku 81. člena tega zakona, zapre Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po uradni dolžnosti, denarno dobroimetje s teh računov pa prenese na poseben zbirni račun, ki ga odpre Banka Slovenije do 30. septembra 2002, in o tem obvesti imetnika transakcijskega računa.

(2)Banka Slovenije prenese denarno dobroimetje z zbirnega računa imetniku transakcijskega računa iz prvega odstavka tega člena na njegov transakcijski račun pri banki na podlagi naloga tega imetnika transakcijskega računa. Če imetnik transakcijskega računa naloga iz prejšnjega stavka tega člena ne izda do 30. junija 2004, terjatev imetnika transakcijskega računa do Banke Slovenije glede denarnega dobroimetja, prenesenega na zbirni račun po prvem odstavku tega člena zastara. Banka Slovenije denarno dobroimetje, ki po 30. junija 2004 ostane na zbirnem računu, prenese v dobro proračuna Republike Slovenije.

(3)Agencija Republike Slovenije za plačilni promet mora vso dokumentacijo v zvezi z računi iz prvega odstavka tega člena izročiti Banki Slovenije najkasneje do 30. decembra 2002.

(1)Ne glede na drugi odstavek 81. člena tega zakona imetnik transakcijskega računa ne more zapreti računa pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, dokler je v zvezi s tem računom vzpostavljena evidenca dospelih neporavnanih obveznosti po 40.a oziroma 40.b členu zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) in denarno dobroimetje na računu ne zadošča za plačilo vseh obveznosti, o katerih se vodi evidenca dospelih neporavnanih obveznosti.

(2)Račune, ki jih po prvem odstavku tega člena ni mogoče zapreti do 30. junija 2002, zapre Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po uradni dolžnosti po stanju 30. junija 2002. Vse neizvršene podlage za plačila Agencija Republike Slovenije za plačilni promet vrne predlagateljem z napotilom, da uveljavijo svoje terjatve v rednih postopkih izterjave. Izvršljive sodne odločbe, sklepe o izvršbi, sklepe o prisilni izterjavi oziroma sklepe o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ter izvršljive odločbe oziroma izvršljive naloge organizacij, ki so po zakonu pooblaščene izdajati takšne odločbe in naloge, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet vrne sodiščem oziroma drugim izdajateljem, o neplačanih davkih in prispevkih pa obvesti Davčno upravo Republike Slovenije.

(1)Agencija Republike Slovenije za plačilni promet v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2002 nadaljuje z delom po zakonu o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 – odl. US, 58/95, 18/96 – ZDS, – ZDavP, 87/97 – ZDS, – ZDavP; – v nadaljnjem besedilu: ZAPPNI), po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, po drugih predpisih, ki urejajo njene naloge in pristojnosti ter po pogodbah, sklenjenih na podlagi teh predpisov.

(2)Postopki plačilnega prometa, ki tečejo na dan uveljavitve tega zakona, se do prevzema opravljanja storitev po 79. in 81. členu tega zakona nadaljujejo in končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(3)Druge naloge iz 4. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravlja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, do prenosa teh nalog na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma na Upravo Republike Slovenije za javna plačila po 80. členu tega zakona.

(4)Agencija Republike Slovenije za plačilni promet konča svoje poslovanje do 31. decembra 2002 in 1. januarja 2003 preneha obstajati. Arhivska gradiva Agencije Republike Slovenije za plačilni promet prevzame Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vse pravice in obveznosti Agencije Republike Slovenije za plačilni promet prevzame Republika Slovenija.

(1)Delavci Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki so sporazumno po določbah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/90 in Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 29/92, 13/93, 71/93, 2/94, 38/94, 29/95, 12/99 in 36/2000) začasno razporejeni na dela in naloge v drugih državnih organih, imajo pravico s 1. januarjem 2003 skleniti delovno razmerje za nedoločen čas za opravljanje teh nalog v organu Republike Slovenije, v katerem opravljajo dela in naloge na podlagi sporazumne začasne razporeditve.

(2)Organi Republike Slovenije, v katere so začasno razporejeni delavci Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, morajo do 31. oktobra 2002 tem delavcem za dela in naloge, na katere so začasno razporejeni, ponuditi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s 1. januarjem 2003. Če delavec ponudbe za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas v osmih dneh po prejemu ne sprejme, se šteje, da mu je delovno razmerje pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet prenehalo z iztekom roka za sprejem ponudbe.

(3)Delavci Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki bodo po tem zakonu razporejeni v Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v Upravo Republike Slovenije za javna plačila in v Službo za informacijsko tehnologijo Ministrstva za finance, opravljajo dela in naloge in imajo sklenjeno delovno razmerje v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet v skladu z njenimi potrebami in možnostmi do 31. decembra 2002. Navedene institucije morajo tem delavcem najkasneje do 31. oktobra 2002 izdati sklepe o razporeditvi na ustrezna delovna mesta in sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.

(4)Delavcem Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, ki jih po veljavnih predpisih ni mogoče razvrstiti kot tehnološki višek in, ki bodo v delovnem razmerju v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet na dan 31. decembra 2002, pa nimajo zagotovljenih pravic iz prvega do tretjega odstavka tega člena, delovno razmerje preneha z dnem prenehanja Agencije Republike Slovenije za plačilni promet. Ti delavci imajo iz naslova delovnega razmerja in prenehanja delovnega razmerja enake pravice kot delavci, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi stečaja ali prisilne poravnave po ZPPSL.

(5)Delavci, ki na dan 31. decembra 2002 ne bodo v Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet imeli razrešenega delovnega razmerja po tem zakonu, se razrešujejo po programu razreševanja presežkov delavcev in se vključijo v druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93, 38/94 in 69/98). Ukrepi aktivne politike zaposlovanja se izvajajo v skladu s programom zaposlovanja in usposabljanja, ki ga v roku 30 dni po uveljavitvi zakona na predlog Agencije Republike Slovenije za plačilni promet potrdi Vlada Republike Slovenije. Sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja se zagotovijo v okviru sredstev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet rezerviranih za izvedbo reforme plačilnega prometa. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet lahko potrebna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja vloži tudi v poseben sklad dela iz katerega se zagotovijo potrebna finančna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja tudi po 1. januarju 2003, tako da se zagotovijo sredstva za aktivno politiko zaposlovanja tudi v času, ko Agencija Republike Slovenije za plačilni promet po četrtem odstavku 84. člena tega zakona ne bo več obstajala.

(1)Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati določbe ZAPPNI, ki urejajo delovanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet.

(2)Po uveljavitvi tega zakona se določbe iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za delovanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet po 84. členu tega zakona.

(3)Z uveljavitvijo tega zakona se nehajo uporabljati določbe XXXIII. poglavja (1052. do 1060. člen) zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) o bančnem tekočem računu.

Za hranilno kreditne službe iz prvega odstavka 241. člena ZBan, ki še niso pridobile dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev po ZBan, veljajo določbe tega zakona s tem, da smejo opravljati storitve vodenja transakcijskih računov samo za druge fizične osebe in zasebnike.

(1)Minister, pristojen za finance, in Banka Slovenije morata, če v tem zakonu ni drugače določeno, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izdati predpise na podlagi tega zakona.

(2)Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi izdani na podlagi ZAPPNI.

(1)Določbe 34. člena tega zakona se začnejo uporabljati s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.

(2)Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja družbe za izdajo elektronskega denarja države članice Evropske unije uporabljajo določbe 35. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/02) določa tudi: Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati v postopkih, v katerih sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev, določba 3. točke četrtega odstavka 29. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002) za pridobitev podatkov o transakcijskih računih imetnikov transakcijskih računov, ki so druge fizične osebe, glede dokazovanja pravnega interesa. Zakon o dopolnitvi Zakona o plačilnem prometu – ZPlaP-A (Uradni list RS, št. 15/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnem prometu – ZPlaP-B (Uradni list RS, št. 37/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 75. in 76. členu zakona kot sta spremenjena s 37. in z 38. členom tega zakona.

(1)Določbe 23. do 27. točke 3. člena, določbe 2.a poglavja, določba drugega odstavka 53. člena, določba petega odstavka 56. člena, določba šestega odstavka 57. člena in določba 12. točke prvega odstavka 75. člena zakona se začnejo uporabljati s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.

(2)Določbe 2.a člena tega zakona (3.a člen zakona) se začnejo uporabljati z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo.

(1)Določbi 34. in 39. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2005.

(2)Določbe tretjega odstavka 4. člena in določbe 20. člena tega zakona začnejo veljati s 1. oktobrom 2004.

Banka Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise na podlagi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.