Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilnem prometu (ZPlaP-B)

V Zakonu o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, 52/02 – ZDU-1, 75/02 – ZIZ-A, 15/03 in 2/04 – ZPNNVSM) se za 5. točko 1. člena dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita: »6. čezmejna plačila manjše vrednosti, 7. oblikovanje in upravljanje ter delovanje plačilnih sistemov,«. Dosedanje 6. do 9. točka postanejo 8. do 11. točka. Dosedanja 9. točka, ki postane 11. točka, se spremeni tako, da se glasi: »11. organ, pristojen za javna plačila.«. V nadaljnjem besedilu zakona se besedilo »Uprava Republike Slovenije za javna plačila« nadomesti z besedilom »organ, pristojen za javna plačila« v ustreznem sklonu.

3. člen se spremeni tako, da se glasi: Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. transakcijski račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa, ki jo vodi izvajalec plačilnega prometa za imetnika transakcijskega računa, na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa; 2. poravnalni račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega člana plačilnega sistema do Banke Slovenije oziroma izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvršitvijo nalogov za poravnavo; 3. imetnik transakcijskega računa je fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki sklene z izvajalcem plačilnega prometa pogodbo o vodenju transakcijskega računa; 4. kritje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je: – vsota pozitivnega stanja in odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na transakcijskem računu (kritje na transakcijskem računu) oziroma – gotovinski polog, ki ga nalogodajalec zagotovi izvajalcu plačilnega prometa kot kritje za izvršitev nakazila; 5. dobroimetje fizične oziroma pravne osebe pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa je: – pozitivno stanje na njegovem transakcijskem računu pri tem izvajalcu oziroma – dobroimetje pri tem izvajalcu, ki je bilo zagotovljeno v njegovo korist kot končnemu prejemniku plačila z izvršitvijo naloga v dobro računa tega izvajalca iz druge alinee 18. točke tega člena; 6. nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila; 7. nakazilo je nalog za plačilo, ki ga izvajalcu plačilnega prometa izda fizična ali pravna oseba (nalogodajalec), za izvršitev katerega izvajalcu plačilnega prometa zagotovi kritje z gotovinskim pologom; 8. izvajalec plačilnega prometa je oseba, ki v skladu s 4. členom tega zakona opravlja storitve plačilnega prometa; 9. izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca je izvajalec plačilnega prometa, ki mu je nalogodajalec izdal nalog za plačilo ali nalog za gotovinski dvig v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu; 10. izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila je izvajalec plačilnega prometa, ki: – vodi transakcijski račun prejemnika plačila, v dobro katerega je bil izvršen nalog za plačilo oziroma nakazilo ali – prejme nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki se izvrši v dobro tega izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila iz druge alinee 18. točke tega člena; 11. posredniški izvajalec plačilnega prometa je izvajalec plačilnega prometa, ki za druge izvajalce plačilnega prometa opravlja posamezne storitve v zvezi z izvršitvijo naloga za plačilo in ni niti izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca niti izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila; 12. elektronski denar je plačilni instrument, ki predstavlja denarno terjatev imetnika do izdajatelja elektronskega denarja, ki ga izda izdajatelj v obliki elektronskega nosilca podatkov ali na način, ki imetniku omogoča z enostranskim pravnim poslom vzpostaviti denarno terjatev do izdajatelja v obliki elektronskega nosilca podatkov, proti prejemu plačila določenega denarnega zneska najmanj v višini izdanega elektronskega denarja, na katerem so shranjene vrednostne enote ter je s tem omogočeno, da imetnik elektronskega denarja s tem denarjem opravlja plačila pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja; 13. klirinška družba po tem zakonu je družba, ki opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema; 14. zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi; 15. pojmi neposredni in posredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne finance; 16. enotni zakladniški sistem je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za vse neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna; 17. nalogodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa; 18. prejemnik plačila je fizična ali pravna oseba, ki je: – upravičen razpolagati z dobroimetjem, na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, izvršenega v dobro njegovega transakcijskega računa, ki ga zanj vodi izvajalec plačilnega prometa, ali – upravičen razpolagati z dobroimetjem zagotovljenim v njegovo korist, na podlagi naloga za plačilo ali nakazila izvršenega v dobro računa izvajalca plačilnega prometa; 19. stranka izvajalca plačilnega prometa je nalogodajalec v razmerju do izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca oziroma prejemnik plačila v razmerju do izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila; 20. sklep o izvršbi v tem zakonu pomeni sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje; 21. sklep o prisilni izterjavi ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja davčni postopek; 22. kot elektronski nosilec podatkov se šteje vsak medij, ki lahko varno hrani podatke in ki ga lahko imetnik uporablja za plačevanje ne glede na dejstvo, ali je medij v fizični posesti imetnika ali ne; 23. čezmejno plačilo je plačilo, ki se izvrši na podlagi naloga za plačilo oziroma nakazila, ki se glasi na plačilo v evrih ali v drugi valuti države članice Evropske unije in ki ga izda nalogodajalec: – izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije ali – izvajalcu plačilnega prometa v državi članici Evropske unije in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji. Nalogodajalec in prejemnik plačila je lahko ista oseba; 24. čezmejno plačilo manjše vrednosti je čezmejno plačilo, katerega znesek ne presega 50.000 evrov oziroma protivrednost 50.000 evrov; 25. nalog za čezmejno plačilo je nalog za plačilo oziroma nakazilo, katerega predmet je čezmejno plačilo; 26. nalog za plačilo v tujino je nalog za plačilo oziroma za nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v tujini; 27. nalog za plačilo iz tujine je nalog za plačilo oziroma nakazilo, ki ni nalog za čezmejno plačilo iz 25. točke tega člena ter ga izda nalogodajalec izvajalcu plačilnega prometa v tujini in v dobro prejemnika plačila pri izvajalcu plačilnega prometa v Republiki Sloveniji.«.

Za 3. členom se doda 3.a člen, ki se glasi: Določbe 23. do 27. točke 3. člena, določbe 2.a poglavja, določba drugega odstavka 53. člena, določba petega odstavka 56. člena, določba šestega odstavka 57. člena in določba 12. točke prvega odstavka 75. člena zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske unije veljajo za vse države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.«.

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Storitve plačilnega prometa so storitve vodenja transakcijskega računa in druge storitve v zvezi z izvršitvijo nalogov za plačilo oziroma nakazil.

(2)Storitve plačilnega prometa lahko opravlja: 1. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobi dovoljenje Banke Slovenije po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 127/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZBan); 2. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev po ZBan; 3. banka države članice Evropske unije, ki v skladu z ZBan ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu z ZBan pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije; 4. hranilno kreditna služba, ki je usklajena po 241. členu ZBan in ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobi dovoljenje Banke Slovenije po ZBan. 5. Banka Slovenije, če tako določa zakon.

(3)Posamezne storitve plačilnega prometa, razen storitev vodenja transakcijskih računov, lahko poleg izvajalcev plačilnega prometa iz drugega odstavka tega člena, opravljajo tudi druge pravne osebe, ki pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.

(4)Banka Slovenije predpiše kriterije in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci plačilnega prometa za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev plačilnega prometa oziroma dovoljenja za opravljanje posameznih storitev plačilnega prometa. Banka Slovenije s predpisom določi tudi način in pogoje, pod katerimi lahko izvajalci plačilnega prometa iz tretjega odstavka tega člena opravljajo posamezne storitve plačilnega prometa, razen vodenja transakcijskih računov.

(5)Za pridobitev, prenehanje in odvzem dovoljenja drugi pravni osebi za opravljanje posameznih storitev plačilnega prometa se smiselno uporabljajo določbe ZBan o dovoljenju za opravljanje storitev plačilnega prometa.

(6)Storitve plačilnega prometa lahko opravljajo izvajalci plačilnega prometa iz drugega in tretjega odstavka tega člena, storitve vodenja transakcijskih računov pa lahko opravljajo izvajalci plačilnega prometa iz drugega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 8. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.«. V petem odstavku se besedilo »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije« nadomesti z besedilom »Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije«. Na koncu se dodata sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Izvajalec plačilnega prometa ne sme odpreti transakcijskega računa osebi, ki je imetnik transakcijskega računa, v zvezi s katerim je zaradi pomanjkanja sredstev na tem računu, na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje ali zakona, ki ureja davčni postopek, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

(8)Določbe prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za račune oseb iz petega odstavka tega člena.«.

Na koncu 10. člena se dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Za pravno razmerje med imetnikom transakcijskega računa in izvajalcem plačilnega prometa, ki vodi ta račun, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o naročilu (mandat), če ni v določbah 2. poglavja tega zakona drugače določeno.

(4)Določb 2. poglavja tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu imetnika transakcijskega računa.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora v breme kritja na transakcijskem računu imetnika transakcijskega računa, ki ga vodi, in dobroimetja iz druge alinee 5. točke 3. člena tega zakona, izvršiti plačilo na podlagi izvršljivega sklepa sodišča o izvršbi oziroma izvršljivega sklepa davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma izvršljivega sklepa drugega državnega organa o rubežu denarnih sredstev na tem računu.

(2)Če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, se določbe 14., 15. 16., 17., 24., 24.a, 25. in 26. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za izvršitev plačil na podlagi odločb oziroma sklepov državnih organov iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka tega člena: 1. se »nalog za plačilo« nadomesti z »odločbo oziroma sklepom iz prvega odstavka tega člena«, 2. se »nalogodajalec« pri uporabi določbe 24. člena tega zakona nadomesti z »osebo, v korist katere se mora po odločbi iz prvega odstavka tega člena izvršiti plačilo«, pri uporabi drugih določb tega zakona iz prejšnjega odstavka pa z »državnim organom, ki je izdal odločbo iz prvega odstavka tega člena«.

Prvi odstavek 13. člena se črta. Dosedanji drugi do šesti odstavek postanejo prvi do peti odstavek. Na koncu se doda šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Določbe tega zakona o nalogu za plačilo se smiselno uporabljajo tudi za vplačilo na račun ali izplačilo iz računa.«.

1. točka prvega odstavka 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »1. če nalog obsega vse, kar mora obsegati po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 13. člena tega zakona in če ni v nasprotju s petim odstavkom 13. člena tega zakona, ter«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Izvajalec plačilnega prometa mora imetnika transakcijskega računa obvestiti o zavrnitvi sprejema naloga v roku, določenem v splošnih pogojih poslovanja, vendar ne kasneje kot naslednji delovni dan po datumu, ki ga je imetnik transakcijskega računa določil za datum izvršitve.«. V četrtem odstavku se besedilo »izvajalca plačilnega prometa« nadomesti z besedilom »izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca v razmerju do nalogodajalca«. Na koncu se dodata peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Če se v skladu s posebnim zakonom v razmerju med nalogodajalcem in prejemnikom plačila šteje denarna obveznost za plačano z dnem, ko nalogodajalec svojemu izvajalcu plačilnega prometa izda nalog za plačilo, in če izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca iz kateregakoli razloga tega naloga za plačilo, ki ga je sprejel, ne izvrši, nastane s sprejemom tega naloga za plačilo denarna terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca v višini denarnega zneska, na plačilo katerega se glasi ta nalog. Določba tega odstavka se uporablja le za plačilni promet v Republiki Sloveniji.

(6)V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se za razmerje med nalogodajalcem in njegovim izvajalcem plačilnega prometa ne uporabljajo določbe 24. člena tega zakona.«.

Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Izvajalec plačilnega prometa mora nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena izvršiti isti delovni dan, kot ga je sprejel.«.

V prvem stavku drugega odstavka 17. člena se besedilo »izvajalec plačilnega prometa prejemnika naloga« nadomesti z besedilom »izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila«. V drugem stavku drugega odstavka se besedilo »izvajalca plačilnega prometa« nadomesti z besedilom »izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora izvršiti nakazilo, če nalogodajalec hkrati zagotovi kritje z gotovinskim pologom v višini zneska nakazila, povečanega za morebitne stroške izvršitve nakazila.

(2)Za nakazilo se smiselno uporabljajo določbe 13., 14., 15., 16., 17., 21., 24., 24.a in 24.b člena tega zakona o nalogu za plačilo.«.

V 19. členu se spremeni naslov tako, da se glasi: »Urejanje plačil na podlagi odločb državnih organov«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o izvršbi in po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi: Dobroimetje imetnika transakcijskega računa na tem računu se šteje za vpogledni denarni depozit pri izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi račun.«.

V naslovu 21. člena se besedi »s saldom« nadomestita z besedilom »s kritjem na transakcijskem računu«. Na koncu prvega odstavka se črta pika in doda besedilo »s tem, da izvajalcu plačilnega prometa, ki ta račun vodi, v skladu s tem zakonom izda nalog za plačilo ali z računa dvigne gotovino.«. V drugem odstavku se besedilo »razpolaganje z dobroimetjem« nadomesti z besedilom »razpolaganje s kritjem«. Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila mora temu omogočiti razpolaganje s plačilom na podlagi naloga za čezmejno plačilo oziroma naloga za plačilo iz tujine v dogovorjenem roku; če ta rok ni dogovorjen, pa najkasneje naslednji delovni dan po dnevu, ko je bil odobren račun izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila.«. V tretjem odstavku se besedilo »razpolaganja z dobroimetjem« nadomesti z besedilom »razpolaganja s kritjem«, besedilo »ki jo je izvajalec plačilnega prometa prejel do takrat, ko je nalog imetnika transakcijskega računa za plačilo še mogoče preklicati po 65. členu tega zakona« pa z besedilom »ki jo je izvajalec plačilnega prometa prejel pred sprejemom naloga za plačilo«.

23. člen se črta.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca objektivno odgovarja nalogodajalcu za škodo, ki temu nastane zaradi neizvršitve oziroma nepravilne izvršitve naloga za plačilo oziroma zaradi zamude z izvršitvijo naloga za plačilo.

(2)Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz prejšnjega odstavka do nalogodajalca ne more razbremeniti niti takrat, kadar je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga za plačilo oziroma za zamudo z izvršitvijo tega naloga ravnanje: 1. osebe, ki za izvajalca plačilnega prometa opravlja storitve obdelave in posredovanja nalogov za plačilo prek plačilnih sistemov, 2. posredniškega izvajalca plačilnega prometa, ali 3. osebe, ki vodi poravnalni račun izvajalca plačilnega prometa ali zanj opravlja druge storitve plačilnega prometa, potrebne za izvršitev naloga.

(3)Izvajalec plačilnega prometa se odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka tega člena lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga za plačilo oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga za plačilo: – dogodek, ki je zunaj njegovega poslovanja, in ki ga ni mogel pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odvrniti, – ali napačen oziroma pomanjkljiv nalog za plačilo ali drugo ravnanje nalogodajalca, ki ga ni mogel pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odvrniti.

(4)Če izvajalec zamudi z izvršitvijo naloga za plačilo, mora nalogodajalcu plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska zamujenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko bi nalog moral izvršiti, do dneva, ko je nalog izvršil.

(5)Če izvajalec plačilnega prometa ne izvrši naloga za plačilo ali ga izvrši v dobro napačnega prejemnika in če je bilo za znesek plačila, na katerega se je glasil ta nalog, in za znesek morebitnih stroškov izvršitve naloga, zmanjšano kritje na transakcijskem računu nalogodajalca, mora nalogodajalcu, na njegovo zahtevo, 1. povrniti znesek plačila in morebitne stroške, za katere je bilo zmanjšano kritje na transakcijskem računu, ter 2. plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska neizvršenega oziroma napačno izvršenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko je bilo zmanjšano kritje na njegovem transakcijskem računu do dneva ko nalogodajalcu plača znesek iz prejšnje točke.

(6)Če izvajalec plačilnega prometa ne izvrši naloga za plačilo in če za znesek neizvršenega plačila kritje na transakcijskem računu nalogodajalca ni bilo zmanjšano, mora izvajalec plačilnega prometa nalogodajalcu, na njegovo zahtevo, plačati nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska neizvršenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko bi nalog moral izvršiti, do dneva prejema zahteve za plačilo nadomestila.

(7)Izvajalec plačilnega prometa mora nadomestilo iz četrtega odstavka, 2. točke petega odstavka oziroma šestega odstavka tega člena plačati tudi, če nalogodajalcu zaradi neizvršitve oziroma nepravilne izvršitve naloga za plačilo oziroma zamude z izvršitvijo naloga za plačilo ni nastala nikakršna škoda. Če je škoda, ki je nalogodajalcu nastala zaradi neizvršitve oziroma napačne izvršitve naloga za plačilo oziroma zaradi zamude z izvršitvijo naloga za plačilo, večja od zneska nadomestila po četrtem, petem oziroma šestem odstavku tega člena, ima nalogodajalec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.

(8)Odškodninske odgovornosti izvajalca plačilnega prometa po tem členu s pogodbo ni mogoče izključiti niti omejiti pod zneske nadomestil iz četrtega, petega oziroma šestega odstavka tega člena.«.

Za 24. členom se dodajo novi 24.a, 24.b in 24.c člen, ki se glasijo:

(1)Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila objektivno odgovarja prejemniku plačila za škodo, ki mu nastane zaradi kršitve obveznosti iz 21. člena tega zakona.

(2)Za odškodninsko odgovornost izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila do prejemnika plačila se smiselno uporabljajo določbe drugega do osmega odstavka 24. člena in 24.b člen tega zakona.

Banka Slovenije lahko predpiše vsebino, način in postopke zagotavljanja jamstva za izplačilo neizvršenih nalogov za plačilo, ki ga morajo zagotavljati izvajalci plačilnega prometa po tem zakonu.

Za reševanje sporov med nalogodajalcem in izvajalcem plačilnega prometa nalogodajalca oziroma med prejemnikom plačila in izvajalcem plačilnega prometa prejemnika plačila, se smiselno uporabljajo določbe 230.a člena ZBan.«.

V 1. točki prvega odstavka 26. člena se beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«. Za 1. točko prvega odstavka se doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. referenčno oznako namena plačila za identifikacijo transakcije v breme nalogodajalčevega transakcijskega računa, vpisano na nalogu za plačilo,«. Dosedanja 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka. V 1. točki drugega odstavka se beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«. Za 1. točko drugega odstavka se doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. referenčno oznako namena plačila za identifikacijo transakcije v dobro prejemnikovega računa, vpisano na nalogu za plačilo,«. Dosedanja 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.

Na koncu petega odstavka 28. člena se črta pika in doda besedilo »ter določi pravila odpiranja transakcijskih računov s posebnim statusom in njihovega vodenja v registru transakcijskih računov.«.

V 2. točki prvega odstavka 29. člena se doda tretja alinea, ki se glasi: »– podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona;«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Podatki o transakcijskih računih so javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije.«. Tretji in četrti odstavek se črtata. Dosedanji peti odstavek postane tretji odstavek.

Za 30. členom se doda novo 2.a poglavje in 30.a do 30.f členi, ki se glasijo:

(1)Določbe 2.a poglavja tega zakona se uporabljajo za čezmejna plačila manjše vrednosti.

(2)Za nalog za čezmejno plačilo manjše vrednosti se uporabljajo določbe 13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 24., 24.a, 24.b in 24.c člena tega zakona, če ni v določbah 2.a poglavja tega zakona drugače določeno.

(3)Določbe 2.a poglavja tega zakona se ne uporabljajo za čezmejna plačila manjše vrednosti pri katerih je nalogodajalec: – banka ali hranilnica, – zavarovalnica, – investicijski sklad ali upravitelj tega sklada, – pokojninski sklad ali upravitelj tega sklada, – borzno-posredniška družba, – podjetje katerega dejavnost je podobna dejavnostim podjetij naštetih v prejšnjih alineah tega odstavka, ali katerih osnovna dejavnost je pridobivanje kvalificiranih deležev ali preoblikovanje finančnih terjatev.

Ponudba, ki jo da izvajalec plačilnega prometa na zahtevo stranke za izvršitev čezmejnega plačila manjše vrednosti, mora vsebovati navedbo časa, v katerem bo plačilo izvršeno in navedbo provizij in drugih stroškov, razen tistih, ki so povezani z uporabo tečaja. Ponudba veže izvajalca plačilnega prometa do izteka roka za sprejem ponudbe.

(1)Izvajalec plačilnega prometa mora sedanji in bodoči stranki, v enostavno razumljivem besedilu pisno ali po elektronskem mediju, dati na voljo informacije o pogojih za izvršitev čezmejnega plačila manjše vrednosti in najmanj o: 1. času, ki je potreben, da bodo sredstva na računu izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila, pri čemer mora biti začetek tega obdobja jasno naveden, 2. času, ki je potreben, da izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila prejeta sredstva knjiži v dobro njegovega računa, 3. načinu izračunavanja provizij in stroškov plačila, ki bremenijo stranko, vključno z njihovimi stopnjami, če se te uporabljajo, 4. datumu valutacije, če ga izvajalec plačilnega prometa uporablja, 5. možnosti vložitve pritožbe in postopku reševanja sporov ter način dostopa do njih, 6. uporabljenih tečajih.

(2)Izvajalec plačilnega prometa mora stranki po izvršenem čezmejnem plačilu manjše vrednosti, razen če se na izrecno željo stranke dogovori drugače, v enostavno razumljivem besedilu pisno ali po elektronskem mediju posredovati najmanj naslednje informacije: 1. referenco, ki stranki omogoča identifikacijo plačila, 2. znesek plačila (brez stroškov), 3. znesek provizij in stroškov, ki bremenijo stranko, 4. datum valutacije, če ga izvajalec plačilnega prometa uporablja, 5. v primeru konverzije v drugo valuto uporabljeni tečaj.

(3)Če je nalogodajalec odredil, da stroški čezmejnega plačila delno ali v celoti bremenijo prejemnika plačila, mora prejemnika plačila o stroških obvestiti njegov izvajalec plačilnega prometa.

Nalog za čezmejno plačilo manjše vrednosti mora izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca izvršiti v dogovorjenem roku; če rok ni dogovorjen, pa v petih delovnih dneh po sprejemu naloga.

(1)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca, morebitni posredniški izvajalec plačilnega prometa in izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila so dolžni po sprejemu naloga za čezmejno plačilo manjše vrednosti opraviti plačilo v polnem znesku, razen če je nalogodajalec odredil, da stroški čezmejnega plačila manjše vrednosti delno ali v celoti bremenijo prejemnika plačila.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila zaračuna prejemniku plačila stroške vodenja računa, če se s tem ne izogiba obveznostim iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Če izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca ali posredniški izvajalec plačilnega prometa krši določbo prvega odstavka tega člena, mora izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca na zahtevo nalogodajalca, brez dodatnih stroškov, povrniti neutemeljeno znižani znesek prejemniku plačila, razen če je nalogodajalec zahteval povračilo v svojo korist. Če je kršitev nastala pri posredniškem izvajalcu plačilnega prometa, mora ta, brez dodatnih stroškov, povrniti neutemeljeno znižani znesek izvajalcu plačilnega prometa nalogodajalca; če je izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca zahteval povračilo v korist prejemnika plačila, pa mora posredniški izvajalec plačilnega prometa ta znesek plačati prejemniku plačila.

(4)Če izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila krši določbo prvega odstavka tega člena, mora prejemniku plačila, brez dodatnih stroškov, povrniti neutemeljeno znižani znesek plačila.

(1)Če izvajalec plačilnega prometa ne izvrši naloga za čezmejno plačilo ali ga izvrši v dobro napačnega prejemnika in če je bilo za znesek plačila, na katerega se je glasil ta nalog, in za znesek morebitnih stroškov izvršitve naloga, zmanjšano kritje na transakcijskem računu nalogodajalca, mora nalogodajalcu povrniti znesek plačila do višine 12.500 evrov oziroma do protivrednosti tega zneska po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan povračila zneska, in: – nadomestilo v višini, ki je enaka obrestim, obračunanim od zneska neizvršenega oziroma napačno izvršenega plačila po obrestni meri zamudnih obresti, ki jo določa zakon, za obdobje od dneva, ko je bilo zmanjšano kritje na njegovem transakcijskem računu do dneva povračila zneska, – morebitne stroške, za katere je bilo zmanjšano kritje na transakcijskem računu nalogodajalca.

(2)Izvajalec plačilnega prometa mora nalogodajalcu poravnati obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena v roku 14 dni od prejema njegove zahteve, razen če niso bila sredstva medtem knjižena v dobro izvajalca plačilnega prometa prejemnika plačila. Zahteva iz prejšnjega stavka ne more biti vložena pred iztekom roka za izvršitev naloga iz 30.d člena tega zakona.

(3)Nalogodajalec ima pravico zahtevati od izvajalca plačilnega prometa, poleg povrnitve zneska plačila iz prvega odstavka tega člena, tudi razliko do celotnega zneska plačila v skladu z določbami o odškodninski odgovornosti na podlagi 24. člena tega zakona.

(4)Če je v primeru iz prvega odstavka tega člena, nalog za poravnavo zaradi izvršitve naloga za čezmejno plačilo manjše vrednosti že sprejel posredniški izvajalec plačilnega prometa, mora ta na lastne stroške znesek plačila skupaj z obrestmi in stroški povrniti izvajalcu plačilnega prometa, ki je za nalogodajalca izdal ta nalog. Če nalog za poravnavo iz prejšnjega stavka ni bil izvršen zato, ker je bil napačen ali pomanjkljiv, si mora posredniški izvajalec plačilnega prometa prizadevati, da se znesek, na katerega se je glasil ta nalog, povrne izvajalcu plačilnega prometa, ki je izdal nalog iz prejšnjega stavka.

(5)Če je vzrok za neizvršitev naloga za čezmejno plačilo manjše vrednosti neizpolnitev obveznosti posredniškega izvajalca plačilnega prometa, ki ga je izbral izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila, izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca ne odgovarja nalogodajalcu za neizvršitev naloga. V primeru iz prejšnjega stavka mora izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila temu nakazati znesek, na katerega se je glasil nalog za plačilo, vendar največ do zneska 12.500 evrov oziroma do protivrednosti tega zneska po srednjem tečaju Banke Slovenije veljavnem na dan tega plačila.

(6)Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca se lahko razbremeni svoje odškodninske odgovornosti, če dokaže, da je do neizvršitve čezmejnega plačila manjše vrednosti prišlo zaradi napačnih ali pomanjkljivih navodil nalogodajalca ali zaradi neizpolnitve s strani posredniškega izvajalca plačilnega prometa, ki ga je izrecno določil nalogodajalec. Izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca in drugi izvajalci plačilnega prometa, ki so sodelovali pri izvršitvi naloga, si morajo v tem primeru prizadevati za vračilo zneska plačila, in sicer brez obresti in stroškov, od zneska plačila pa si lahko poplačajo stroške, ki so jih imeli z vračilom sredstev, če so ti stroški specificirani. Če je znesek vrnjen izvajalcu plačilnega prometa nalogodajalca, ga mora ta povrniti nalogodajalcu.«.

Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:

(1)Družba za izdajo elektronskega denarja mora imeti na računu pri Banki Slovenije obvezne rezerve v višini, ki jo določi Banka Slovenije.

(2)Banka Slovenije predpiše način in roke za izračun, izpolnitev in uporabo obveznih rezerv družb za izdajo elektronskega denarja ter določa obrestovanje sredstev obveznih rezerv in nadomestilo za nedosežene ali nepravilno uporabljene obvezne rezerve.«.

Besedilo 52. člena postane prvi odstavek tega člena, za njim pa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema mora klirinška družba izpolnjevati kapitalske in druge zahteve, ki zagotavljajo obvladovanje tveganj v plačilnem sistemu in pri poslovanju klirinške družbe, revidirati letna poročila, poročati Banki Slovenije, zagotavljati tehnične, kadrovske in organizacijske pogoje ter izpolnjevati druge pogoje za opravljanje storitev, ki jih predpiše Banka Slovenije.«.

Besedilo 53. člena postane prvi odstavek tega člena, za njim pa se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Člani plačilnega sistema so izvajalci plačilnega prometa iz 4. člena tega zakona. Če ima najmanj en član plačilnega sistema iz prejšnjega stavka, ki posluje v katerikoli valuti, sedež v državi članici Evropske unije, člani plačilnega sistema izberejo pravo države članice, ki naj se uporablja za plačilni sistem. Člani plačilnega sistema lahko izberejo samo pravo tiste države članice Evropske unije, v kateri ima vsaj eden od njih svoj sedež.

(3)Upravljavci plačilnega sistema iz drugega odstavka 59. člena tega zakona obveščajo Banko Slovenije o članih plačilnega sistema, vključno o morebitnih posrednih članih ter o njihovih spremembah.«.

Na koncu 54. člena se doda tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Stranka izvajalca plačilnega prometa in vsak, ki želi pri izvajalcu plačilnega prometa opraviti plačilo na podlagi naloga za plačilo ali nakazila, lahko zahteva, da ga izvajalec plačilnega prometa obvesti o plačilnih sistemih, v katere je vključen in o poglavitnih pravilih delovanja teh sistemov.«.

Na koncu 56. člena se doda peti odstavek, ki se glasi: »(5) Banka Slovenije obvešča Evropsko komisijo o sistemih za katere je izdala dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema na podlagi tega člena.«.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Začetek stečajnega postopka nad članom plačilnega sistema ne vpliva na pravice in obveznosti članov v zvezi s poravnavo, ki so nastale pred začetkom tega postopka.

(2)V stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema so nalogi za poravnavo tega člana veljavni, če so bili vneseni v plačilni sistem pred začetkom stečajnega postopka. Veljavni so tudi nalogi za poravnavo, ki so bili vneseni v plačilni sistem po začetku stečajnega postopka in se izvršijo na dan začetka stečajnega postopka, če upravljavec plačilnega sistema ni vedel in ni mogel vedeti za začetek stečajnega postopka.

(3)Za izračun in poravnavo medsebojnih denarnih obveznosti članov plačilnega sistema se v stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/01 – odločba US, 42/03 – ZDR, 58/03 – ZZK – 1, v nadaljnjem besedilu: ZPPSL) o prepovedi pobotanja.

(4)V stečajnem postopku nad članom plačilnega sistema se za pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo uporablja pravo, ki velja za ta sistem.

(5)Začetek stečajnega postopka po tem zakonu je trenutek, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka.

(6)Sodišče o začetku stečajnega postopka v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, takoj obvesti Banko Slovenije. Banka Slovenije o tem takoj obvesti tudi pristojne institucije drugih držav članic Evropske unije.«.

Prvi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Storitve upravljanja plačilnega sistema obsegajo zlasti: 1. izvajanje izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti članov plačilnega sistema v zvezi s poravnavo, 2. izvajanje poravnave, 3. vodenje poravnalnih računov, ali 4. zagotavljanje likvidnosti članom plačilnega sistema v zvezi s poravnavo.«. Na koncu se doda tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Storitve vodenja poravnalnih računov lahko opravljajo samo osebe iz drugega odstavka 4. člena tega zakona.«.

Drugi in tretji odstavek 60. člena se spremenita tako, da se glasita: »(2) Klirinška družba s sedežem v tujini lahko opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema na območju Republike Slovenije samo preko podružnice v Republiki Sloveniji, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.

(3)Klirinška družba s sedežem v državi članici Evropske unije lahko opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema na območju Republike Slovenije bodisi preko podružnice bodisi neposredno, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.«. Na koncu se doda četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema iz prvega odstavka tega člena mora obsegati določno opredelitev vrst storitev iz prvega odstavka 59. člena, na katere se zahteva nanaša. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema je potrebno priložiti dokumentacijo, ki jo predpiše Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba sposobna opravljati te storitve.«.

V 64. členu se besedilo »članu plačilnega sistema« nadomesti z besedilom »izvajalcu plačilnega prometa«.

V tretjem odstavku 67. člena se besedilo »storitve vodenja transakcijskih računov« nadomesti z besedilom »storitve plačilnega prometa«.

V drugem odstavku 68. člena se za besedo »storitve« črta vejica in besedilo »Upravi Republike Slovenije za javna plačila«. V tretjem odstavku se za besedilom »Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve« doda besedilo »ob soglasju Banke Slovenije«. Četrti odstavek se črta.

Na koncu šestega odstavka 71. člena se črta pika in doda besedilo »ter Upravi Republike Slovenije za javna plačila brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za vodenje registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter drugih oseb javnega sektorja.«.

Za 71. členom se doda nov 71.a člen, ki se glasi:

(1)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve odloča kot prekrškovni organ, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, o prekrških, storjenih z opustitvijo predložitve letnih poročil oziroma drugih poročil in podatkov po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zakonu, ki ureja računovodstvo, zakonu, ki ureja društva, in drugih predpisih, če ti določajo Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve kot prekrškovni organ.

(2)Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(3)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način podelitve in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije iz drugega odstavka tega člena.«.

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Banka Slovenije in banke, ki vodijo transakcijske račune neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna, morajo organu, pristojnemu za javna plačila, sporočati podatke o plačilih opravljenih v breme in v dobro teh računov.

(2)Minister, pristojen za finance, predpiše: 1. način in roke za pošiljanje podatkov iz prvega odstavka tega člena, 2. vrste podračunov, način plačevanja in razporejanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, obvezne podatke na nalogu za plačilo obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov ter obliko in način sporočanja teh podatkov v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek.«.

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Organ, pristojen za javna plačila, opravlja naslednje naloge za potrebe evidentiranja in izvajanja javnofinančnih tokov v okviru enotnega zakladniškega sistema: 1. vodi register neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna, 2. vodi račune neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah in so v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin, 3. sprejema plačilna navodila neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna in drugih oseb, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, 4. izdaja naloge za plačilo v breme računov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, 5. pripravlja in pošilja obvestila iz 26. člena tega zakona vsem neposrednim in posrednim uporabnikom državnega in občinskih proračunov, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah, 6. zbira in pošilja podatke iz 68. člena tega zakona za vse neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa kot ga določa zakon o javnih financah, 7. po posebni pogodbi z Banko Slovenije lahko za Banko Slovenije izvaja storitve plačilnega prometa po tem zakonu, 8. zbira podatke iz tretjega odstavka 68. člena in iz drugega odstavka 73. člena tega zakona, vodi ustrezne evidence teh podatkov in na podlagi teh zagotavlja ustrezne informacije, 9. zagotavlja podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih in izplačilih iz proračuna Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek organa, pristojnega za javna plačila v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, 10. zagotavlja podatke o plačilih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev, ki jih davčna oziroma carinska uprava pobira oziroma izterjuje, 11. opravlja druge naloge določene z zakonom oziroma drugimi predpisi.

(2)Minister, pristojen za finance, s posebnim predpisom določi pravne osebe (neposredne in posredne uporabnike državnega oziroma občinskega proračuna in druge osebe), ki so vključene v enotni zakladniški sistem ter pravila in zahteve, povezane z opravljanjem nalog organa, pristojnega za javna plačila.

(3)Organ, pristojen za javna plačila lahko za storitve, ki jih opravlja po tem zakonu, zaračunava provizijo in stroške storitev, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti ter na podlagi posebnega predpisa ministra, pristojnega za finance.«.

V prvem, drugem in tretjem odstavku 75. člena se besedi »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo«. V 1. točki prvega odstavka se besedilo »(prvi odstavek 4. člena)« nadomesti z besedilom »(drugi in tretji odstavek 4. člena)«. Za 1. točko prvega odstavka se dodajo nove 2., 3. in 4. točka, ki se glasijo: »2. ki odpira račune v nasprotju s prepovedjo iz sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona, 3. ki ne izvršuje nalogov za plačilo ali zamuja z izvršitvijo nalogov (16., 17., 18., 21., 24., 24.a, 30.d, 30.e in 30.f člen), 4. ki ne pošilja obvestil strankam v vsebini, kot jo določa ta zakon (26. in 30.c člen),«. Dosedanje 2. do 8. točka postanejo 5. do 11. točka. Dosedanja 5. točka, ki postane 8. točka, se spremeni tako, da se glasi: »8. ki ne zbira podatkov o stanjih in prometu prek transakcijskih računov in drugih podatkov za statistične namene oziroma jih ne posreduje Banki Slovenije, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije, v skladu s prvim odstavkom 68. člena tega zakona oziroma predpisi, izdanimi po drugem odstavku 68. člena tega zakona,«. Za 11. točko se doda nova 12. točka, ki se glasi: »12. ki ne obračunava stroškov in ne obvešča strank v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2560/2001 z dne 19. decembra 2001 o čezmejnih plačilih v evrih.«.

V prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku 76. člena se besedi »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo«. 1. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »1. ki opravlja storitve plačilnega prometa v nasprotju s 4. členom tega zakona,«.

Za 76. členom se doda nov 76.a člen, ki se glasi:

»(1) Banka Slovenije odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu kot prekrškovni organ, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(2)Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(3)Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena.«.

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 75. in 76. členu zakona kot sta spremenjena s 37. in z 38. členom tega zakona.

(1)Določbe 23. do 27. točke 3. člena, določbe 2.a poglavja, določba drugega odstavka 53. člena, določba petega odstavka 56. člena, določba šestega odstavka 57. člena in določba 12. točke prvega odstavka 75. člena zakona se začnejo uporabljati s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.

(2)Določbe 2.a člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo.

(1)Določbi 34. in 39. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2005.

(2)Določbe tretjega odstavka 4. člena in določbe 20. člena tega zakona začnejo veljati s 1. 10. 2004.

Banka Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise na podlagi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-01/99-4/8 Ljubljana, dne 26. marca 2004. EPA 1164-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.