iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) · ZGO-1-UPB1 · ne velja od 1. 6. 2018

90. člen ZGO-1-UPB1

(komisija za tehnični pregled)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 10. 2018Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep II Ips 129/2018Vrhovno sodišče RS · 2018

    Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.

  • VSRS Sklep I Up 110/2017Vrhovno sodišče RS · 2017

    Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.

  • VSRS Sodba II Ips 97/2011Vrhovno sodišče RS · 2012

    Po presoji Vrhovnega sodišča so odredbe o pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES predstavljale že ugotovitve komisije za tehnični pregled, ki izhajajo iz zapisnika o tehničnem pregledu, in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 21. 9. 2004

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 10. 2018
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSRS Sklep II Ips 129/2018
    Vrhovno sodišče RS · 4. 10. 2018

    Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.

  • VSRS Sklep I Up 110/2017
    Vrhovno sodišče RS · 21. 6. 2017

    Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.

  • VSRS Sodba II Ips 97/2011
    Vrhovno sodišče RS · 6. 12. 2012

    Po presoji Vrhovnega sodišča so odredbe o pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES predstavljale že ugotovitve komisije za tehnični pregled, ki izhajajo iz zapisnika o tehničnem pregledu, in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.

  • UPRS sodba III U 420/2010
    Upravno sodišče RS · 17. 6. 2011

    V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, kako izvedene spremembe vplivajo na z gradbenim dovoljenjem določene lokacijske in druge pogoje ter na elemente, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in predpisane bistvene zahteve. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba pa onemogoča kontrolo ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis.

  • UPRS sodba I U 794/2010
    Upravno sodišče RS · 21. 10. 2010

    V zadevi ni sporno, da izvedena gradnja ni v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, za odločitev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa je bistveno, ali so te spremembe take, da pomenijo spremembo pogojev oz. elementov, ki bi lahko vplivali na predpisane bistvene zahteve, to je zahteve, ki jih mora izpolnjevati objekt. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se torej ne presoja, ali pri gradnji nastala sprememba vpliva na stabilnost in mehansko odpornost objekta kot ene od bistvenih zahtev, ampak ali gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oz. elementa – tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt. Komisija za tehnični pregled v postopku opravlja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika. Na podlagi dejstev, ki jih ugotovi komisija, nato organ sprejme odločitev, kar pomeni, da mora v primeru, ko komisija ugotovi neskladnosti oz. spremembe pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, zavzeti stališče, ali gre za take spremembe, ki zahtevajo spremembo gradbenega dovoljenja in s tem onemogočajo izdajo uporabnega dovoljenja.

  • UPRS sklep I U 1950/2009
    Upravno sodišče RS · 14. 1. 2010

    Ker morajo biti pravice in pravne koristi drugih strank (stranskih udeležencev) obravnavane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zakon ne predvideva njihovega (ponovnega) sodelovanja v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja.