9. člen ZGO-1-UPB1
(gradbeni predpisi)
(1)Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, več ali vse naslednje bistvene zahteve: – mehanske odpornosti in stabilnosti, – varnosti pred požarom, – higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice, – varnosti pri uporabi, – zaščite pred hrupom in – varčevanja z energijo in ohranjanja toplote.
(2)V objekte se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih.
(3)Gradbeni predpisi se lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnične smernice, ki se nanašajo na določeno vrsto objekta in določijo njihovo obvezno uporabo, oziroma določijo, da velja domneva, da je določen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, če ustreza zahtevam standardov oziroma tehničnih smernic.
(4)Če je v gradbenih predpisih določena domneva o skladnosti iz prejšnjega odstavka, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi pristojne organe za odločanje in postopek, v katerem se dokaže, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnične smernice, temveč je projektant pri svojem delu uporabil rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehničnih smernic.
- UPRS sodba I U 193/2012Upravno sodišče RS · 2012
V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti.
- VSL sodba I Cpg 1073/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo določilo 3. člena ZTZPUS, ki določa, da smejo proizvodi biti dani v promet oz. se smejo začeti uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi. Pri tem glede na določilo 4. člena „dati v promet“ pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod v Evropski skupnosti, „začetek uporabe“ pa je začetek uporabe proizvoda v Republiki Sloveniji pri končnem uporabniku. Drugotoženec ni dal spornega ventila v promet, saj ni bil stranka kupoprodajne pogodbe za ventil, niti ni začel proizvod uporabljati kot končni uporabnik (pač pa ga je le vgradil v objekt).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 6. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 193/2012Upravno sodišče RS · 7. 6. 2012
V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti.
- VSL sodba I Cpg 1073/2010Višje sodišče v Ljubljani · 13. 10. 2010
Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo določilo 3. člena ZTZPUS, ki določa, da smejo proizvodi biti dani v promet oz. se smejo začeti uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi. Pri tem glede na določilo 4. člena „dati v promet“ pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod v Evropski skupnosti, „začetek uporabe“ pa je začetek uporabe proizvoda v Republiki Sloveniji pri končnem uporabniku. Drugotoženec ni dal spornega ventila v promet, saj ni bil stranka kupoprodajne pogodbe za ventil, niti ni začel proizvod uporabljati kot končni uporabnik (pač pa ga je le vgradil v objekt).