71. člen ZGO-1-UPB1
(čas veljavnosti gradbenega dovoljenja)
(1)Gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne z gradnjo: 1. v primeru zahtevnega objekta: v treh letih po njegovi pravnomočnosti; 2. v primeru manj zahtevnega objekta: v dveh letih po njegovi pravnomočnosti; 3. v primeru spremembe namembnosti in enostavnega objekta: v enem letu po njegovi pravnomočnosti.
(2)Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, izvedbeni prostorski akt spremeni ali dopolni oziroma nadomesti z novim izvedbenim prostorskim aktom, te spremembe oziroma dopolnitve ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja.
- UPRS Sodba I U 1937/2020Upravno sodišče RS · 2022
Sodišče nima pomislekov, da v pričujoči zadevi posek drevja in grmičevja ni začetek gradnje v pomenu ZGO-1. Na to kažejo sledeča dejstva. Tožeča stranka ni ne zakoličila objekta, kar je sicer samostojna geodetska storitev, ki jo je treba opraviti pred začetkom gradnje (prvi in tretji odstavek 80. člena ZGO-1), niti ni označila gradbišča s tablo, kar je bil zakonski pogoj za začetek izvajanja del (tretji odstavek 82. člena ZGO-1 in prvi odstavek 8. člena Pravilnika o gradbiščih). Gradbišča tudi ni ogradila in zavarovala po načrtu organizacije gradbišča, kar bi morala storiti pred začetkom del (prvi odstavek 8. člena Pravilnika).
- UPRS Sodba I U 2085/2018-24Upravno sodišče RS · 2020
Ni spora o tem, da obe gradbeni dovoljenji, skladno z njunim izrekom, izgubita svojo veljavnost v enem letu, kolikor se v tem času ne prične z izvajanjem gradbenih del. Pri ugotavljanju začetka del je mogoče upoštevati le dela, ki so bila začeta v skladu s takrat veljavnimi relevantnimi predpisi.
- UPRS Sodba I U 1274/2017-13Upravno sodišče RS · 2018
Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.
Sodna praksa
9 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1937/2020Upravno sodišče RS · 9. 12. 2022
Sodišče nima pomislekov, da v pričujoči zadevi posek drevja in grmičevja ni začetek gradnje v pomenu ZGO-1. Na to kažejo sledeča dejstva. Tožeča stranka ni ne zakoličila objekta, kar je sicer samostojna geodetska storitev, ki jo je treba opraviti pred začetkom gradnje (prvi in tretji odstavek 80. člena ZGO-1), niti ni označila gradbišča s tablo, kar je bil zakonski pogoj za začetek izvajanja del (tretji odstavek 82. člena ZGO-1 in prvi odstavek 8. člena Pravilnika o gradbiščih). Gradbišča tudi ni ogradila in zavarovala po načrtu organizacije gradbišča, kar bi morala storiti pred začetkom del (prvi odstavek 8. člena Pravilnika).
- UPRS Sodba I U 2085/2018-24Upravno sodišče RS · 3. 11. 2020
Ni spora o tem, da obe gradbeni dovoljenji, skladno z njunim izrekom, izgubita svojo veljavnost v enem letu, kolikor se v tem času ne prične z izvajanjem gradbenih del. Pri ugotavljanju začetka del je mogoče upoštevati le dela, ki so bila začeta v skladu s takrat veljavnimi relevantnimi predpisi.
- UPRS Sodba I U 1274/2017-13Upravno sodišče RS · 7. 6. 2018
Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.
- UPRS sodba III U 158/2012Upravno sodišče RS · 18. 11. 2013
Razveljavitev dela grafične karte rušitve (sklep, s katerim se je iz ZN Marina izvzela samo obveza rušitve obstoječega niza objektov ob E. ulici) ne predstavlja spremembe prostorskega akta. Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pravnomočna sodba P 416/2006, na podlagi katere se je ena od parc. št., ki so predmet spornega gradbenega dovoljenja, razdelila tako, da je tudi tožnica solastnica dela parcele, namenjene obravnavani gradnji. Po določbah ZUP se namreč pravnomočna odločba lahko odpravi ali razveljavi le z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku, predpisanem za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja.
- UPRS sodba I U 1504/2011Upravno sodišče RS · 15. 3. 2012
V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZGO-1 mora organ pri odločanju o podaljšanju veljavnosti gradbenega dovoljenja preizkusiti, ali gradbeno dovoljenje ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki velja v času izdaje odločbe o podaljšanju. Postopek podaljšanja veljavnosti gradbenega dovoljenja pa ni izredno pravno sredstvo za preverjanje zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja.
- UPRS sodba IV U 16/2010Upravno sodišče RS · 9. 11. 2010
Sodišče ne dvomi v zakonitost in pravilnost ugotovitve, da sta gradbeno in lokacijsko dovoljenje prenehali veljati, zato v celoti soglaša tudi z ugotovitvijo tožene stranke v tem upravnem sporu, da iz navedenega razloga obnova postopka lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni dopustna, ker za to ni izpolnjen osnovni pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva, to je obstoj dokončne odločbe.
- UPRS sodba IV U 21/2010Upravno sodišče RS · 2. 11. 2010
Zgolj sprememba gradbenega dovoljenja na ime tožnika ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev njegove zahteve za dodelitev subvencije. Četudi je bila sprememba gradbenega dovoljenja izvršena v skrajšanjem ugotovitvenem postopku, je pravno relevantno dejstvo, da je imel tožnik ob vložitvi vloge za dodelitev sredstev pravnomočni upravni akt in kot je razvidno iz priloženih fotografij, je takrat tudi začel z gradnjo, s čimer je zadostil zakonski določbi 2. točke prvega odstavka 71. člena ZGO-1,
- VSRS Sodba I Up 1469/2006Vrhovno sodišče RS · 10. 12. 2008
Ker je z Odlokom o začasnih ukrepih prepovedana gradnja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj iz navedenega razloga tudi ni dopustna izdaja gradbenega dovoljenja. V skladu z načelom zakonitosti, določenem v 6. členu ZUP, upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja in ne predpis, veljaven v času vložitve zahteve.
- UPRS sodba U 1802/2007Upravno sodišče RS · 8. 5. 2008
Tak način uveljavljanja zahtevkov, ko se drugi uveljavlja podrejeno, pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvopostavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa tudi o drugopostavljenem. Ker je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek za odpravo klavzule o neveljavnosti, bi moral odločiti še o zahtevi za izdajo ugotovitvene odločbe. ZUP izrecno res ne predvideva izdaje ugotovitvene odločbe o tem, da neko gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, vendar pa je zahteva tožnice za njeno izdajo - glede na dejstvo, da je uradna oseba organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, nanj zapisala klavzulo, da je določenega dne prenehalo veljati - upravičena.