48. člen ZGO-1-UPB1

Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti. Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru i

Sodišče ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi upravna organa preizkušala skladnost nameravane gradnje z določili prostorskega akta. Prvostopenjski organ v tej zvezi navaja le, da tožnik s tovrstnimi ugovori ne varuje svojih pravnih koristi, zato jih v tem postopku ni mogoče upoštevati, drugostopenjski organ pa obrazlaga, da tožnik ni pojasnil, kako navedbe, da projektna dokumentacija ni skladna s prostorskim aktom, vplivajo na njegovo pravno korist. Takšno stališče je napačno, saj tožnik ima pravni interes za tak ugovor in je ta tudi podan v obsegu dovoljene obnove postopka. Zato je v upravnem postopku ostalo neodgovorjeno, ali je obravnavana gradnja v resnici bližje tožnikovi nepremičnini, kot je to (brez njegovega soglasja) dovoljeno s prostorskim aktom.

Upravna enota ob izdaji gradbenega dovoljenja ni ravnala v nasprotju s profesionalnimi standardi uradniške službe, čeprav ni uporabila standarda SIST ISO 9836. Ni namreč postopala samovoljno ali neutemeljeno odstopila od tedaj uveljavljene prakse, ko je pri presojanju pogojev iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 sledila strokovni rešitvi v PGD in na podlagi te preverila, ali je pozidanost ustrezna glede na zahteve prostorskega akta.

ZGO-1 v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne predvideva vročanja projektne dokumentacije stranskim udeležencem, saj je ravno iz razloga seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo, predvidena ustna obravnava. v obravnavani zadevi bi tožena stranka, glede na pravočasno podani ugovor morala pozvati tožnico, da svoje trditve o tem, da projekt ni v skladu z OPN, ker moti tipično krajinsko arhitekturo, v določenem roku dokaže s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil.

Upravnemu organu ni mogoče očitati hude malomarnosti samo zaradi neuporabe standarda SIST ISO 9836 pri preverjanju faktorja zazidanosti zemljišča.

Vprašanje skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja preverja prek PGD, ki mora biti izdelan v skladu s predpisi in standardi. Kot eden izmed teh standardov je z 207. členom ZGO-1 za izračunavanje površin in prostornin določen SIST ISO 9836.

Zahtevek je lahko zrel za razsojo glede podlage le v primeru, če je ta utemeljena. Če ni, ni razloga za izdajo vmesne sodbe. Edina možna posledica ugotovljene neutemeljenosti podlage je zavrnitev zahtevka. Z vmesno sodbo torej ni mogoče zavrniti podlage zahtevka. Sodišče je tudi pri odločanju z vmesno sodbo vezano na zahtevek in ne sme odločati prek ali mimo zahtevka. Tudi pri izdaji vmesne sodbe je treba upoštevati obliko, strukturo in vsebino tožbenega zahtevka. Dobiček iz naslova načrtovane odprodaje posameznih enot hotela (kot tudi dobiček iz naslova poslovanja hotela) ne predstavlja dobička po 3. odstavku 168. člena OZ, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega ravnanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki ni preprečila načrtovane gradnje, pač pa ji je protipravno dovolila (sicer nedovoljeno) gradnjo. Če bi namreč upravni organ ravnal skrbno in tako, kot je prav, bi moral zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti. Prostorski akt je javen predpis, v katerega lahko vsak kadarkoli pogleda.<

V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Preizkus teh vprašanj lahko stranka, ki gradnji nasprotuje, doseže le, če predloži nasprotne strokovne študije, ki utegnejo izpodbiti pravilnost tehničnih rešitev v PGD (prvi odstavek 65. člena ZGO-1). Zgolj dejstvo, da sta tožnika mejaša nameravane gradnje, še ne pomeni, da se z njo posega v njune pravice in pravne koristi.

V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti.

Zgolj okoliščina, da je v zemljiški knjigi zaznamovan postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ne more izkazati, da prizadeta stranka nima pravice graditi. Zemljiškoknjižne plombe, na katere se tožniki sklicujejo, tudi še ne dokazujejo zatrjevane solastninske pravice tožnikov. Tožniki bi bili s takim ugovorom lahko uspešni kvečjemu, če bi v postopku predložili pravnomočno sodno ali upravno odločbo, iz katere bi izhajalo, da so solastniki zemljišča, ki je predvideno za gradnjo ali notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi zatrjevane solastninske pravice. Organ se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru ugotavljanja pogojev za njegovo izdajo ni dolžan spuščati v vsebino pridobljenih soglasij, saj so ta predmet odločanja in preizkusa s pravnimi sredstvi v drugih upravnih postopkih, razen v primeru, ko ZGO-1 izrecno zahteva, da organ preveri, ali ima soglasje določeno vsebino (npr. soglasje o priključitvi iz 1. točke tretjega odstavka 66. člena ZGO-1).

Pri izračunu je skladno s 6. členom Odloka tožena stranka izhajala iz podatkov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (bruto etažna površina objekta) ter iz podatkov lokacijske dokumentacije (velikost gradbene parcele), ki jo je svoji vlogi za odmero komunalnega prispevka predložila tožeča stranka. V zvezi z upoštevano bruto etažno površino objekta, po presoji sodišča, dejansko stanje v zvezi z tako imenovanim dovoznim tunelom ni v popolnosti razčiščeno, zato je bil v tem delu tudi napačno uporabljen predpis.