180. člen ZGO-1-UPB1
(prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)
(1)Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.
(2)Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3)Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4)Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.
(5)Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje: – pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev, – samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev, – odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev, – posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
- VSRS Sklep III DoR 9/2020Vrhovno sodišče RS · 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sprememba prakse davčnega organa pomenila ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 526/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP. Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države. Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala. Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana stopnja protipravnosti oziroma napačnosti). Pri elementu krivde se sprašujemo, ali je povzročitelj škode ob tem, ko je ravnal v nasprotju s pravom, ravnal dovolj skrbno ali celo naklepno oziroma ali mu je mogoče pripisati odgovornost. O pro
- VSRS Sodba IV Ips 33/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Prekršek neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (prvi odstavek 180. člena ZGO-1) je storjen takrat, ko storilec preneha z ravnanji, ki pomenijo neskladno gradnjo oziroma ko je objekt dokončan (in takrat tudi začne teči zastaranje).
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 3. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep III DoR 9/2020Vrhovno sodišče RS · 10. 3. 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sprememba prakse davčnega organa pomenila ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 526/2019Višje sodišče v Ljubljani · 14. 11. 2019
Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP. Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države. Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala. Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana stopnja protipravnosti oziroma napačnosti). Pri elementu krivde se sprašujemo, ali je povzročitelj škode ob tem, ko je ravnal v nasprotju s pravom, ravnal dovolj skrbno ali celo naklepno oziroma ali mu je mogoče pripisati odgovornost. O pro
- VSRS Sodba IV Ips 33/2009Vrhovno sodišče RS · 20. 4. 2010
Prekršek neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (prvi odstavek 180. člena ZGO-1) je storjen takrat, ko storilec preneha z ravnanji, ki pomenijo neskladno gradnjo oziroma ko je objekt dokončan (in takrat tudi začne teči zastaranje).