iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) · ZGO-1-UPB1 · ne velja od 1. 6. 2018

13. člen ZGO-1-UPB1

(bistvene lastnosti objektov)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 22. 4. 2020Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba III U 50/2017-18Upravno sodišče RS · 2020

    Podpornega zidu, kadar je višinska razlika med zemljiščem 1,5 m, ni mogoče obravnavati kot nezahtevnega objekta. Tožnika upravičeno ugovarjata, da od upravnih organov nista prejela ustrezno obrazloženega odgovora na tekom upravnega postopka podane ugovore, da predvidena gradnja glede na konfiguracijo terena in višinske razlike pomeni nevarnost zanju oziroma njuno nepremičnino in da statično ni ustrezna, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter obenem kršitev pravice, ki jo tožnikoma zagotavlja 22. člen Ustave.

  • VSRS Sodba I Up 928/2006Vrhovno sodišče RS · 2009

    V projektiranje in projektno dokumentacijo tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ in tudi ne kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Z ZGO-1 je namreč zakonodajalec zaostril odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi. Ta odgovornost je po novi ureditvi prenešena na projektantska podjetja in posameznike ter na druge izvajalce, ki po ZGO-1 sodelujejo pri projektiranju in graditvi objektov. Zato upravni organi, ki so pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj, ne morejo v svoji pristojnosti presojati strokovnih rešitev, ki izhajajo iz projektne gradbene dokumentacije.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 21. 9. 2004

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 4. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS Sodba III U 50/2017-18
    Upravno sodišče RS · 22. 4. 2020

    Podpornega zidu, kadar je višinska razlika med zemljiščem 1,5 m, ni mogoče obravnavati kot nezahtevnega objekta. Tožnika upravičeno ugovarjata, da od upravnih organov nista prejela ustrezno obrazloženega odgovora na tekom upravnega postopka podane ugovore, da predvidena gradnja glede na konfiguracijo terena in višinske razlike pomeni nevarnost zanju oziroma njuno nepremičnino in da statično ni ustrezna, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter obenem kršitev pravice, ki jo tožnikoma zagotavlja 22. člen Ustave.

  • VSRS Sodba I Up 928/2006
    Vrhovno sodišče RS · 26. 2. 2009

    V projektiranje in projektno dokumentacijo tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ in tudi ne kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Z ZGO-1 je namreč zakonodajalec zaostril odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi. Ta odgovornost je po novi ureditvi prenešena na projektantska podjetja in posameznike ter na druge izvajalce, ki po ZGO-1 sodelujejo pri projektiranju in graditvi objektov. Zato upravni organi, ki so pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj, ne morejo v svoji pristojnosti presojati strokovnih rešitev, ki izhajajo iz projektne gradbene dokumentacije.