120. člen ZGO-1-UPB1

Že v odločbi upravnega organa druge stopnje je ustrezno pojasnjeno, zakaj že prej zgrajeni zid, tudi če ne bi bil v glavnem porušen, ne bi bil legalen glede na določbo 120. člena ZGO-1B, in sicer zaradi njegove višine do 2,4 m. Pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja je namreč pred začetkom uporabe tega zakona določal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki je med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, uvrstil tudi zidane varovalne ograje, če njihova višina ni presegala 2,2 m.

Glede na prehodno določbo drugega odstavka 120. člena ZGO-1B lahko investitor kljub zakonski fikciji iz prvega odstavka tega člena, da objekt že ima gradbeno dovoljenje - da je bilo torej to izdano in s tem odločeno o stvari -, zahteva za isti objekt izdajo gradbenega dovoljenja. To določbo je treba razumeti kot izjemo od 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri se zahteva zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice. Kolikor tožnik meni, da za objekt, ki je bil postavljen v letu 1991, v času gradnje ni potreboval gradbenega dovoljenja in da gre torej za zakonito zgrajen objekt, pa je to okoliščina, pomembna v inšpekcijskem postopku.

Po prehodni določbi prvega odstavka 120. člena ZGO-1B se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni (…) in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

Morebitna sanacija obravnavanih objektov po izdaji izpodbijane inšpekcijske odločbe lahko vpliva le na njeno izvršitev. Pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja iz 19. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči morajo biti izpolnjeni kumulativno.

Po 11. členu ZUP morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Z odločitvijo, da bosta zamolčala dejstva oz. o njih izpovedala drugače, sta tožnika pristala tudi na posledice, ki bodo zaradi tega nastale, torej da bosta v upravnem postopku obravnavana kot investitorja oz. lastnika nelegalno zgrajenega objekta. V zadevi ni sporno, da objekt leži v varovanem območju, tožnika pa soglasja za poseg v varovanem območju nista pridobila, zaradi česar v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj za gradnjo enostavnega objekta. Sporni nezahtevni objekt, tudi če se šteje, da se je njegova gradnja začela pred začetkom uporabe ZGO-1B kot gradnja enostavnega objekta, zato ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja po samem zakonu.

Sklep, ki ga na podlagi 290. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, praviloma ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj s takim sklepom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Vendar pa iz stališča Vrhovnega sodišča RS izhaja, da to ne velja, če tožeča stranka zatrjuje, da je obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, že izvršila, ali pa da je z izpodbijanim sklepom prišlo do kakšnega drugega posega v njene pravice.

Po prehodni določbi 120. člena ZGO-1B je bistvenega pomena ugotoviti, kdaj je bila začeta gradnja obravnavanega nezahtevnega objekta.

Za pravilnost izpodbijane odločbe je brezpredmetno, kdo je gradil robnik oziroma oporni zid, na katerega je tožeča stranka deloma postavila svojo ograjo, in tudi, kdo je gradnjo tega zidu oziroma robnika financiral. Za legalnost obravnavane ograje je nepomembno tudi dejstvo, da je na tem mestu že prej stala ograja. Tožeča stranka je namreč že v inšpekcijskem postopku navedla, da je bila ta ograja v celoti odstranjena, kar pomeni, da obravnavana ograja pomeni novo gradnjo.