119. člen ZGO-1-UPB1

V zvezi z očitkom opustitve navedbe, da so bili prisotni lastniki parcel pozvani, naj geodetu pokažejo svoja zemljišča oziroma opišejo potek meje v naravi, se toženka v obrazložitvah obeh sklepov opira izključno na vsebino tožbe A.A., B.B. in C.C., kar pa po presoji sodišča ne zadostuje za zanesljivo ugotovitev, da je do tega dejanja na mejni obravnavi sploh prišlo in bi ga tožnica zato morala vnesti v zapisnik. Navedbe v tožbi so namreč nujno obremenjene z interesi oseb, ki so jo vložile, tožnica pa ves čas postopka konsistentno zatrjuje drugače. V zvezi s tem se sklicuje na okoliščino, da so stranke, navzoče na mejni obravnavi, zapisnik (ki se po vsebini ujema z njenimi navedbami) brez pripomb podpisale, glede dejanskega poteka obravnave pa je večkrat predlagala tudi njihovo zaslišanje. Ta okoliščina in dokazni predlog sta že na prvi pogled pomembna za ugotovitev dejanskega stanja, njuna vsebina pa je očitno neskladna z edinim dokazom, na katerega je toženka oprla svojo svojo odločitev. Kljub temu se toženka do njiju sploh ni opredelila, kar po presoji sodišča pomeni, da je njena dokazna ocena tako pomanjkljiva, da nanjo ni mogoče opreti zanesljivih ugotovitev o dejanskem stan

V dnevnem listu ni predvideno vpisovanje kraja izvajanja del, kar je logično, saj se ta vpiše v uvodni list. Ker je gradbeni dnevnik s svojo vsebino mišljen kot evidenca izvajanja del na gradbišču, zahtev glede podatkov, ki naj se vpisujejo, ni mogoče širiti „zaradi narave stvari“. V obravnavani zadevi zato odsotnost zapisa točnih lokacij na cestnih odsekih, kjer se je menjala kažipotna signalizacija, ne more pomeniti kršitve iz 3. in 4. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Če je bil pogodbeni dogovor med strankama s tem v zvezi kakorkoli drugačen, pa gre v prvi vrsti za kršitev pogodbe.

Odločitev tožene stranke temelji na zaključku, da tožnik ob imenovanju v naziv inšpektor II ni izpolnjeval vseh pogojev, ki jih določa ZJU. Takšna odločitev je po presoji sodišča preuranjena. Določba 119. člena ZGO-1B glede nadaljevanja dela urbanističnih inšpektorjev namreč določa, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. Tako namenska kot tudi jezikovna razlaga navedene določbe po presoji sodišča utemeljujeta tožnikovo trditev, da je v času imenovanja izpolnjeval vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta in s tem vse predpisane pogoje za imenovanje v naziv.

Odločitev tožene stranke o razveljavitvi odločbe o imenovanju v uradniški naziv inšpektor II temelji na zaključku, da tožnica ob imenovanju v naziv ni izpolnjevala vseh pogojev, ki jih določa ZJU. Takšna odločitev je po presoji sodišča preuranjena. Določba 119. člena ZGO-1B glede nadaljevanja dela urbanističnih inšpektorjev določa, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. Tako namenska kot jezikovna razlaga navedene določbe po presoji sodišča utemeljujeta tožničino trditev, da je v času imenovanja izpolnjevala vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta in s tem vse predpisane pogoje za imenovanje v naziv.

Tožnica je pridobila naziv univerzitetna diplomirana geografinja, v zadevi pa je sporno, ali je to izobrazba, ki jo predpisuje ZGO-1 kot pogoj za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora v določbi 144. člena. Glede na določbo 119. člena ZGO-1B je tožnica v času imenovanja izpolnila vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta inšpektorice in s tem vse pogoje za imenovanje v naziv. Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki do določenega roka ne bi izpolnili predpisanih pogojev, se na podlagi zgoraj navedene določbe zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov, podaljša oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.

Določbe o stvarni pristojnosti v zadevi niso bile kršene s tem, da je izvršilni naslov izdala območna enota organa, saj gre v tem primeru zgolj za organizacijsko ureditev delovanja državnega organa in ne za njegovo stvarno pristojnost. Rok za izpolnitev iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, saj se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak na obveznost, ki je naložena z inšpekcijskim ukrepom. To pomeni, da na izvršljivost ne more vplivati tožnikov predlog za podaljšanje izpolnitvenega roka.

Napačno je stališče tožnice, da je članarina zgolj predmet obligacijskih terjatev. Obveznost plačevanja članarine izhaja iz določbe 2. odstavka 125. člena ZGO-1. Da je neplačevanje oziroma neredno plačevanje članarine ali drugih prispevkov zbornici težja disciplinska kršitev, izhaja iz 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika, da pa je mogoče za to kršitev izreči sankcijo začasnega izbrisa iz imenika IZS, pa izhaja iz 3. alinee 1. odstavka 21. člena in 1. odstavka 22. člena Disciplinskega pravilnika.

Po prvem odstavku 69. člena Disciplinskega pravilnika IZS je disciplinski postopek mogoče uvesti, če od storjene disciplinske kršitve še niso pretekla več kot tri leta in če od takrat, ko je disciplinski tožilec prejel prijavo oz. je sam zaznal kršitev, še ni preteklo več kot šest mesecev. Opredelitev težje disciplinske kršitve po določbi 13. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS predvideva nastanek večje škode zaradi nepravilnega ravnanja člana IZS. Ugotovljena nepravilnost pri umestitvi objekta v prostor glede na prostorski akt sicer lahko pomeni protipravnost, protipravnost sama po sebi pa še ne pomeni nastanka velike škode. Nastanka velike škode tudi ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na splošna načela Etičnega kodeksa članov IZS iz 2. člena.