110. člen ZGO-1-UPB1
(delovno področje ZAPS in IZS)
(1)ZAPS opravlja zlasti naslednje naloge: 1. določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture, 2. pospešuje razvoj prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled, 3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopa stroko v razmerju do njih, 4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj, 5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov, 6. sprejema disciplinski pravilnik, 7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost prostorskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko – arhitekturnega projektiranja, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja in arhitekturnega ter krajinsko-arhitekturnega projektiranja vodi seznam prostorskih načrtovalcev in projektantov in opravlja storitve za potrebe svojih članov, 8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov ter odgovorno prostorsko načrtovanje, 9. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik ZAPS), 10. podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja, 11. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike ZAPS), 12. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov ZAPS in kodeksa poklicne etike ZAPS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice, 13. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev in 14. pripravi osnutek minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ter revidiranja načrtov arhitekture in načrtov krajinske arhitekture in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.
(2)IZS opravlja zlasti naslednje naloge: 1. določa strokovna načela na področju graditve objektov, 2. pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih, rudarskih in drugih inženirskih strok ter skrbi za njihov ugled, 3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih, 4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukcijskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj, 5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov, 6. sprejema disciplinski pravilnik, 7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti, vodi seznam projektantov in geodetskih podjetij in opravlja storitve za potrebe svojih članov, 8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona, 9. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete, 10. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del, 11. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS), 12. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike IZS), 13. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice, 14. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja gradbenih in drugih inženirskih rešitev in 15. pripravi osnutek minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, opravljanja geodetskih storitev ter revidiranja gradbenih in drugih načrtov in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.
(3)ZAPS in IZS lahko poleg izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena oziroma nalog iz prejšnjega odstavka opravljata tudi eno ali več drugih dejavnosti, če izpolnjujeta za vsako od njih predpisane pogoje, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega sta bili ustanovljeni in če so te dejavnosti določene z njunima statutoma.
- UPRS Sodba IV U 118/2019Upravno sodišče RS · 2021
ZGO-1 je konkretizacijo urejanja pogojev, načina in postopka opravljanja strokovnega izpita prenesel na podzakonski akt, Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev. Določba, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu izda odločba, v povezavi z ugotovitvijo, da se naloge izvajajo kot javno pooblastilo, zahteva uporabo določb upravnega postopka. Minimalne zahteve glede ustreznosti izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir elektronike predstavljajo strokovna merila in zato po presoji sodišča njihova objava ni potrebna, zagotovo pa mora biti s temi merili tožnik seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.
- UPRS sodba I U 939/2013Upravno sodišče RS · 2013
Ker je Inženirska zbornica Slovenije poklicna organizacija inženirjev in geodetov, med njimi pooblaščenih inženirjev, je jasno, da so tudi člani disciplinske komisije in disciplinskega sodišča osebe s strokovnim znanjem na omenjenih področjih. Zato sodišče ne dvomi, da sta imela organa obeh stopenj ustrezno znanje za primerjavo med deli, prikazanimi v PID, in tistimi, predvidenimi v PGD, na katera se je nanašalo tudi gradbeno dovoljenja za bencinski servis. Tožnik v celotnem upravnem postopku ni oporekal dejanskemu stanju kršitve, kot je bila opisana v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in nato tudi v izpodbijani odločbi (tožnik ne trdi, da se izpodbijani sklep v tem pogledu razlikuje od zahteve), niti ni tega storil v pritožbi. Ker ni nasprotoval ugotovitvam glede nastalih sprememb pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, niti temu, da pomenijo spremembo lokacijskih in drugih pogojev iz gradbenega dovoljenja, posledično v upravnem sporu ni mogoče upoštevati niti dokazil, navedenih v tožbi – drugostopenjske odločbe z dne 21. 3. 2013 in uporabnega dovoljenja z dne 10. 5. 2013, izdanih po zaključku obravnavane zadeve na prvi stopnji. Tožnik izpodbijane
- VSRS Sklep I Up 745/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes,
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 10. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 118/2019Upravno sodišče RS · 18. 10. 2021
ZGO-1 je konkretizacijo urejanja pogojev, načina in postopka opravljanja strokovnega izpita prenesel na podzakonski akt, Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev. Določba, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu izda odločba, v povezavi z ugotovitvijo, da se naloge izvajajo kot javno pooblastilo, zahteva uporabo določb upravnega postopka. Minimalne zahteve glede ustreznosti izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir elektronike predstavljajo strokovna merila in zato po presoji sodišča njihova objava ni potrebna, zagotovo pa mora biti s temi merili tožnik seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.
- UPRS sodba I U 939/2013Upravno sodišče RS · 19. 12. 2013
Ker je Inženirska zbornica Slovenije poklicna organizacija inženirjev in geodetov, med njimi pooblaščenih inženirjev, je jasno, da so tudi člani disciplinske komisije in disciplinskega sodišča osebe s strokovnim znanjem na omenjenih področjih. Zato sodišče ne dvomi, da sta imela organa obeh stopenj ustrezno znanje za primerjavo med deli, prikazanimi v PID, in tistimi, predvidenimi v PGD, na katera se je nanašalo tudi gradbeno dovoljenja za bencinski servis. Tožnik v celotnem upravnem postopku ni oporekal dejanskemu stanju kršitve, kot je bila opisana v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in nato tudi v izpodbijani odločbi (tožnik ne trdi, da se izpodbijani sklep v tem pogledu razlikuje od zahteve), niti ni tega storil v pritožbi. Ker ni nasprotoval ugotovitvam glede nastalih sprememb pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, niti temu, da pomenijo spremembo lokacijskih in drugih pogojev iz gradbenega dovoljenja, posledično v upravnem sporu ni mogoče upoštevati niti dokazil, navedenih v tožbi – drugostopenjske odločbe z dne 21. 3. 2013 in uporabnega dovoljenja z dne 10. 5. 2013, izdanih po zaključku obravnavane zadeve na prvi stopnji. Tožnik izpodbijane
- VSRS Sklep I Up 745/2011Vrhovno sodišče RS · 5. 1. 2012
ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes,
- VSRS Sodba II Uv 1/2008-4Vrhovno sodišče RS · 22. 2. 2008
Med predstavnike samostojnih poklicev v smislu tretjega odstavka 96. člena Ustave RS se uvrščajo le fizične osebe – samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne dejavnosti (ki ni kmetijska oziroma obrtna), torej imajo od članov Inženirske zbornice Slovenije pasivno volilno pravico za volitve elektorjev in člana državnega sveta le tisti člani, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci dejavnosti (samostojni podjetniki), ne pa tudi tisti, ki inženirsko oziroma geodetsko dejavnost opravljajo kot delojemalci. Delojemalci namreč svoje interese v državnem svetu izražajo preko reprezentativnih sindikatov (26. člen ZDSve).