iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1).
§ zakonZakon o varstvu potrošnikov (uradno prečiščeno besedilo) · ZVPot-UPB2 · ne velja od 26. 1. 2023

43.b člen ZVPot-UPB2

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 5. 2023Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 1813/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023

    Podjetje mora potrošniku v enostavnem in razumljivem jeziku zagotoviti ali dati na voljo informacije. Ne gre za enostaven in razumljiv jezik, če mora potrošnik z uporabo razlagalnih metod (tožnica v pritožbi predlaga argument a fortiori) ugotavljati svoje pravice in obveznosti. Pravilen je zaključek sodišča, da posledica opustitve opozorila iz 8. točke prvega odstavka 43.b člena ZVPot pomeni, da pravica potrošnika do odstopa od pogodbe ne preneha, tudi če odpre pečat izdelka, ki ga zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov sicer ni mogoče vrniti. Toženka je imela pravico do odstopa od pogodbe in vračila vseh izdelkov. Odprte izdelke je obdržala po volji tožnice, kar predstavlja veljavni pravni temelj.

  • VSL Sodba II Cp 1331/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Pri dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, potrošnik, če je po dostavi odprl pečat, nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače (7. točka petega odstavka 43.č člena ZVPot; enako člen 16 (e) Direktive). Tožnica ima prav, da kozmetični izdelki, ki so bili zapečateni, po njihovem odprtju iz higienskih in zdravstvenih razlogov niso več primerni za vračilo.

  • UPRS sodba I U 1998/2013Upravno sodišče RS · 2014

    Tožnikovo poslovno vedenje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti, ki od njega zahteva ravnanje skladno s pravili s področja varstva potrošnikov. Poslovna praksa tožnika je v razmerju do potrošnikov takšna, da utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, s čimer lahko povzroči tudi oškodovanje potrošnikov. Tožena stranka naročniška razmerja sklepa oz. podaljšuje na način oz. s takšno intenzivnostjo, da je bistveno omejena sposobnost potrošnikov, da z ustrezno lastno voljo sprejmejo samostojne odločitve. Gre za aktivno ravnanje tožnika, saj pride pobuda z njegove strani. Ne gre za lastno pobudo potrošnika. Potrošnik ni seznanjen s ponudniki konkurenčnih operaterjev, ki so nujni za svoboden sprejem odločitve o sklenitvi oz. podaljšanja naročniškega paketa. Tožnik je močnejša stranka in izkorišča zaupanje potrošnikov sebi v prid. Zato je odločitev pravilna, ko se je tožniku prepovedala uporaba nepoštene poslovne prakse.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 9. 2004
Povezano: sklici 4Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 5. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSL Sodba I Cp 1813/2022
    Višje sodišče v Ljubljani · 31. 5. 2023

    Podjetje mora potrošniku v enostavnem in razumljivem jeziku zagotoviti ali dati na voljo informacije. Ne gre za enostaven in razumljiv jezik, če mora potrošnik z uporabo razlagalnih metod (tožnica v pritožbi predlaga argument a fortiori) ugotavljati svoje pravice in obveznosti. Pravilen je zaključek sodišča, da posledica opustitve opozorila iz 8. točke prvega odstavka 43.b člena ZVPot pomeni, da pravica potrošnika do odstopa od pogodbe ne preneha, tudi če odpre pečat izdelka, ki ga zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov sicer ni mogoče vrniti. Toženka je imela pravico do odstopa od pogodbe in vračila vseh izdelkov. Odprte izdelke je obdržala po volji tožnice, kar predstavlja veljavni pravni temelj.

  • VSL Sodba II Cp 1331/2019
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 3. 2020

    Pri dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, potrošnik, če je po dostavi odprl pečat, nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače (7. točka petega odstavka 43.č člena ZVPot; enako člen 16 (e) Direktive). Tožnica ima prav, da kozmetični izdelki, ki so bili zapečateni, po njihovem odprtju iz higienskih in zdravstvenih razlogov niso več primerni za vračilo.

  • UPRS sodba I U 1998/2013
    Upravno sodišče RS · 7. 10. 2014

    Tožnikovo poslovno vedenje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti, ki od njega zahteva ravnanje skladno s pravili s področja varstva potrošnikov. Poslovna praksa tožnika je v razmerju do potrošnikov takšna, da utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, s čimer lahko povzroči tudi oškodovanje potrošnikov. Tožena stranka naročniška razmerja sklepa oz. podaljšuje na način oz. s takšno intenzivnostjo, da je bistveno omejena sposobnost potrošnikov, da z ustrezno lastno voljo sprejmejo samostojne odločitve. Gre za aktivno ravnanje tožnika, saj pride pobuda z njegove strani. Ne gre za lastno pobudo potrošnika. Potrošnik ni seznanjen s ponudniki konkurenčnih operaterjev, ki so nujni za svoboden sprejem odločitve o sklenitvi oz. podaljšanja naročniškega paketa. Tožnik je močnejša stranka in izkorišča zaupanje potrošnikov sebi v prid. Zato je odločitev pravilna, ko se je tožniku prepovedala uporaba nepoštene poslovne prakse.

  • UPRS sodba I U 75/2013
    Upravno sodišče RS · 26. 3. 2014

    Obdelava osebnih podatkov posameznika je dopustna le, če je zanjo podana ena izmed zakonsko predvidenih pravnih podlag. Kot podatkov, katerih obdelava je potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom (drugi odstavek 10. člena ZVOP-1), ni mogoče opredeliti katerih koli osebnih podatkov, ki jih je mogoče povezati s pogodbo oziroma obdelava katerih bi bila koristna ali bi olajšala sklenitev oziroma izvajanje pogodbe, ampak je kot takšne mogoče šteti samo tiste osebne podatke, brez katerih določene pogodbe sploh ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Takšno interpretacijo terja načelo sorazmernosti. Sklicevanje tožnice, da podatek o domačem naslovu uporabnika potrebuje za izvajanje pogodbe v smislu izpolnjevanja zahtev iz določil 43b. oziroma 43c. člena ZVPot, ni utemeljeno. Vse določbe ZVPot je treba razlagati tako, da se doseže namen oziroma cilj, zaradi katerega je bil ta zakon sprejet, to pa je varstvo pravic potrošnikov in ne morebiti interesov nasprotne stranke. Iz navedenih določil ZVPot ne izhaja, da v njih vsebovanih zahtevam ne bi moglo biti zadoščeno s tem, da tožnica podatke iz 43b. člena oziroma pogodbena določila uporabniku

  • VSRS Sodba X Ips 1708/2006
    Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 2010

    Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik glede obsega zbirke in njene končne cene lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.

  • VSRS Sodba X Ips 1784/2006
    Vrhovno sodišče RS · 19. 11. 2009

    Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.