46. člen ZBPP-UPB1
Terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izvršbo po uradni dolžnosti vloži pristojni organ za BPP, ki je odločil o odobritvi brezplačne pravne pomoči.
- VSM Sklep V Cp 93/2026Višje sodišče v Mariboru · 2026
V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).
- UPRS sodba III U 180/2015Upravno sodišče RS · 2015
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) z dne 17. 3. 2015 je bilo izrecno in nedvoumno določeno, da se med stroške sodnega postopka štejejo tudi stroški, ki jih namesto upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP tekom sodnega postopka iz proračuna založi Republika Slovenija, kar pomeni, da mora biti tudi o njih (višini, zavezancu za plačilo) odločeno v sodni odločbi. Zato sodišče meni, da tožniku ni mogoče očitati, da zoper neodločitev Okrajnega sodišča v sodbi opr. št. V P 1402/2009 z dne 13. 12. 2011 o povrnitvi navedenih stroškov z argumentacijo, da so bili izplačani iz sredstev sodišča, ni izrecno ugovarjal oz. pravočasno zahteval izdaje dopolnilne sodbe. Posledično mu tudi ni mogoče naložiti povrnitve vseh navedenih sodnih stroškov, ki bi jih pristojno sodišče moralo določiti po uradni dolžnosti in jih v pretežnem delu naložiti nasprotni stranki, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom v pretežnem delu uspel (70,85 %).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep V Cp 93/2026Višje sodišče v Mariboru · 3. 2. 2026
V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).
- UPRS sodba III U 180/2015Upravno sodišče RS · 3. 9. 2015
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) z dne 17. 3. 2015 je bilo izrecno in nedvoumno določeno, da se med stroške sodnega postopka štejejo tudi stroški, ki jih namesto upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP tekom sodnega postopka iz proračuna založi Republika Slovenija, kar pomeni, da mora biti tudi o njih (višini, zavezancu za plačilo) odločeno v sodni odločbi. Zato sodišče meni, da tožniku ni mogoče očitati, da zoper neodločitev Okrajnega sodišča v sodbi opr. št. V P 1402/2009 z dne 13. 12. 2011 o povrnitvi navedenih stroškov z argumentacijo, da so bili izplačani iz sredstev sodišča, ni izrecno ugovarjal oz. pravočasno zahteval izdaje dopolnilne sodbe. Posledično mu tudi ni mogoče naložiti povrnitve vseh navedenih sodnih stroškov, ki bi jih pristojno sodišče moralo določiti po uradni dolžnosti in jih v pretežnem delu naložiti nasprotni stranki, saj je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom v pretežnem delu uspel (70,85 %).