26. člen ZJRS
(naloge ministrstev)
(1)Za spremljanje izvajanja tega zakona, za oblikovanje jezikovne politike in za zagotavljanje možnosti za njeno izvajanje je odgovorno ministrstvo, pristojno za kulturo. Pri opravljanju njegovih nalog so dolžna sodelovati druga ministrstva, ki so pristojna za posamezna področja, kjer so z zakonom določene obveznosti glede rabe slovenščine.
(2)Ministrstvo, pristojno za kulturo, sistematično spremlja izvajanje določb o slovenščini v javni rabi v vseh zakonih in izvršilnih predpisih. O tem letno poroča Vladi Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije s poročili in svojimi stališči seznanja Državni zbor Republike Slovenije.
- VSK sklep Cpg 70/2008Višje sodišče v Kopru · 2008
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.
- VSL sklep IV Cpg 63/2007Višje sodišče v Ljubljani · 2007
Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.
- VSL sklep IV Cpg 40/2007Višje sodišče v Ljubljani · 2007
Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 4. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sklep Cpg 70/2008Višje sodišče v Kopru · 11. 4. 2008
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.
- VSL sklep IV Cpg 63/2007Višje sodišče v Ljubljani · 21. 9. 2007
Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.
- VSL sklep IV Cpg 40/2007Višje sodišče v Ljubljani · 22. 6. 2007
Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.
- VSL sklep IV Cpg 102/2006Višje sodišče v Ljubljani · 4. 10. 2006
Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ). Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ. Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.