17. člen ZJRS

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.

Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga v sodni register že vpisanim subjektom (subjektom vpisa) uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je določba čl. 33 ZJRS, po kateri se dovoli vpis že registrirani pravni ali fizični osebi, ki želi po uveljavitvi ZJRS vpisati v sodni register ali drugo uradno evidenco spremembo svoje firme oz. imena, če ta sprememba vsebuje uskladitev preimenovanja z določbami čl. 17 ZJRS.

Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.

Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.

Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme. Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge registrskega sodišča, da je firma v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine, če je sporna beseda, ki sestavlja firmo družbe, sestavni del slovenskega knjižnega jezika. Da pa načelo "piši kot govoriš" za slovenski jezik ne velja in zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi slovenskemu jeziku ustrezal le izgovorni zapis besede "design", pa izhaja tudi iz slovenskega pravopisa, na katerega se sicer sklicuje sam pritožnik. V uvodnih pojasnilih Slovenskega pravopisa (Ljubljana 2001, stran 23) je izrecno pojasnjeno, da izvorno pisavo ohranijo nekatere kategorije prevzetih besed, ki so v 3. točki tudi primeroma navedene (npr. jazz). Vpogled besede "jazz" v Slovenskem pravopisu pokaže, da ima navedena beseda enako sistemsko kazalko k poslovenjeni obliki, kot beseda "design". Iz povedanega izhaja, da je zapis besede "design" ena od tistih posebnosti iz tujega jezika prevzete besede, ki tudi v slovenskem jeziku ohrani tujo oziroma izvirno pisavo.

Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ). Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ. Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.