iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Družinski zakonik (DZ).
§ zakonZakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (uradno prečiščeno besedilo) · ZZZDR-UPB1 · ne velja od 15. 4. 2019

201. člen ZZZDR-UPB1

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 6. 2022Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1/2020-20Upravno sodišče RS · 2022

    Tožnika sta s tožbenimi navedbami presegla pritožbene navedbe in pritožbi tožnikov tako nista bili materialno, po vsebini, izčrpani, zaradi česar gre za nedovoljene navedbe, ki jih sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Poleg tega gre hkrati za nedovoljene navedbe novih dejstev in predložitev novih dokazov, ki niso bile podane in izkazane ne v prvostopenjskem postopku (čeprav sta bila po že navedenem tožnika izkazano (vsaj) dvakrat vabljena k udeležbi) ne v pritožbah tožnikov, in za katere v tožbi ni opravičeno, zakaj niso bile navajane že v upravnem postopku, zaradi česar gre za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1).

  • UPRS Sodba III U 56/2019-7Upravno sodišče RS · 2019

    Sodišče ocenjuje, da je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe primerneje, da se je za skrbnika postavilo CSD po pooblaščeni osebi, ki bo stalno prisotna v RS in bo skrbniško funkcijo opravljala nevtralno, brez dvoma glede navzkrižja interesov in s skrbnostjo, ki jo naroča zakon. V času izdaje izpodbijane odločbe se je namreč tožnikova mati nahajala v Belgiji, od koder bi težko opravljala skrbniške dolžnosti. Zgolj njena izjava, da je pripravljena priti v RS in skrbeti za svoje vnuke, pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni zadosten dokaz za to, da bo sposobna opravljati skrbniške dolžnosti glede na to, da je prvostopenjski organ v času odločanja ni mogel neposredno, brez časovnega zamika, zaradi bivanja v Belgiji, preveriti njene sposobnosti za opravljanje skrbniške dolžnosti, ob upoštevanju že navedenih odnosov tožeče stranke do svojih staršev, sicer v preteklem obdobju, vendar ob upoštevanju ugotovljenih osebnostnih lastnosti tožnika.

  • VSL sodba in sklep I Cp 749/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009

    Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe. Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 24. 6. 2004

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 6. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • UPRS Sodba I U 1/2020-20
    Upravno sodišče RS · 9. 6. 2022

    Tožnika sta s tožbenimi navedbami presegla pritožbene navedbe in pritožbi tožnikov tako nista bili materialno, po vsebini, izčrpani, zaradi česar gre za nedovoljene navedbe, ki jih sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Poleg tega gre hkrati za nedovoljene navedbe novih dejstev in predložitev novih dokazov, ki niso bile podane in izkazane ne v prvostopenjskem postopku (čeprav sta bila po že navedenem tožnika izkazano (vsaj) dvakrat vabljena k udeležbi) ne v pritožbah tožnikov, in za katere v tožbi ni opravičeno, zakaj niso bile navajane že v upravnem postopku, zaradi česar gre za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1).

  • UPRS Sodba III U 56/2019-7
    Upravno sodišče RS · 17. 10. 2019

    Sodišče ocenjuje, da je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe primerneje, da se je za skrbnika postavilo CSD po pooblaščeni osebi, ki bo stalno prisotna v RS in bo skrbniško funkcijo opravljala nevtralno, brez dvoma glede navzkrižja interesov in s skrbnostjo, ki jo naroča zakon. V času izdaje izpodbijane odločbe se je namreč tožnikova mati nahajala v Belgiji, od koder bi težko opravljala skrbniške dolžnosti. Zgolj njena izjava, da je pripravljena priti v RS in skrbeti za svoje vnuke, pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni zadosten dokaz za to, da bo sposobna opravljati skrbniške dolžnosti glede na to, da je prvostopenjski organ v času odločanja ni mogel neposredno, brez časovnega zamika, zaradi bivanja v Belgiji, preveriti njene sposobnosti za opravljanje skrbniške dolžnosti, ob upoštevanju že navedenih odnosov tožeče stranke do svojih staršev, sicer v preteklem obdobju, vendar ob upoštevanju ugotovljenih osebnostnih lastnosti tožnika.

  • VSL sodba in sklep I Cp 749/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 6. 5. 2009

    Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe. Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.

  • VSRS Sodba U 1459/94-4
    Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 1997

    Postopek postavitve začasnega skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. V tem postopku ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Pri imenovanju začasnega skrbnika pristojni organ sicer upošteva želje zavarovančevih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca (183. člen ZZZDR), vendar ti sorodniki, tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi.

  • VSRS Sodba II Ips 389/95
    Vrhovno sodišče RS · 29. 6. 1995

    Po določbi 1. odst. 185. člena ZZZDR center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. S citirano zakonsko določbo tudi ni v nasprotju ugotovljena odločitev, da skrbništvo tega centra opravlja v imenu centra njegova socialna delavka. Po določbi 201. člena ZZZDR postavi center za socialno delo pod skrbništvo mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo. Pri ugotovljenih dejanskih okoliščinah tudi ni mogoče imeti (po presoji s stališča določbe 201. člena ZZZDR) materialnopravno utemeljenega pomisleka proti temu, da se toženec obravnava kot preživninski zavezanec, ki mora za svojega otroka - ml. tožnika prispevati denarno preživnino njegovemu skrbniku.