189. člen ZZZDR-UPB1

Po prepričanju višjega sodišča je toženec na premoženjskem področju s tem, ko je poskrbel za plačilo dolgov in preprečil izvršbo na stanovanje, zadostil standardom rednega poslovanja in upravljanja s premoženjem, ki se v skladu s 190. členom ZZZDR pričakuje od skrbnika, oziroma skrbnega upravljanja z varovankinim premoženjem (187. člen ZZZDR). Pri tem je treba upoštevati tudi, da (tedaj) veljavna zakonodaja tožencu za premoženjsko področje ne nalaga poostrene skrbnosti v primerjavi s drugimi skrbniki. Poleg tega je po prepričanju višjega sodišča treba dolžno skrbnost skrbnika odrasle osebe presojati kot celoto, ob uporabi tako drugega kot tretjega odstavka 178. člena ZZZDR. V postopku ni bilo sporno, da je toženec takoj, ko je ugotovil, da prejšnja skrbnica svojih dolžnosti ni opravljala, to razrešil in sam prevzel skrbništvo (tožnika za prevzem nista bila zainteresirana), poskrbel za plačilo zapadlih obveznosti, tekoče plačevanje oskrbe in žepnino za varovanko za leto naprej, s katero si je lahko privoščila priboljške. Ravnal je torej v skladu z namenom skrbništva, ki je prvenstveno v varstvu osebnosti varovanke (oziroma njene dobrobiti), s tem, ko je preprečil izvršbo na stano

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da je prišlo do sporazumne razveze predpogodbe oziroma da je tožnica od predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve.

Tožnik v pritožbi in v tožbi ni izkazal, da je kateri koli član komisije za popis premoženja bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi česar ne bi smel biti v konkretnem primeru član omenjene komisije. Tožnik navaja samo, da so v zadevah vložene kazenske ovadbe. Omenjene osebe varuje domneva nedolžnosti, po kateri vsak, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zgolj vložitev ovadb ne more biti razlog za to, da bi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt nezakonit.

V predmetnem postopku je lahko tudi tožnik stranka, zgolj dejstvo, da v konkretni zadevi vloge ni podal skrbnik, ne more biti razlog za zavrženje tožnikove vloge. Sodišče meni, da v konkretni zadevi ni nobene ovire, da ne bi bilo mogoče obravnavati tožnikove vloge za odobritev pravnega posla. Ali je odobritev konkretnega pravnega posla v interesu varovanca ali ne, pa mora ugotoviti prvostopenjski organ in o tem odločiti.

Če sodišče v izreku sklepa o dedovanju navede, da dedič deduje zapuščino z obvezo plačila določenih terjatev, potem ko se bo o plačilu natančneje dogovoril z upniki, je sklep o dedovanju nerazumljiv, ker ni jasno, ali dedič že ima pravico do zapuščine ali pa bo ta pravica "oživela" šele, ko bo omenjene terjatve poravnal. Tudi sprejem dediščine je lahko pravni posel, s katerim skrbnik preseže okvir rednega poslovanja oz. upravljanja varovančevega premoženja.