15.b člen ZFZ
(1)Notarsko prodajo lahko zahteva hipotekarni upnik, v korist katerega je vknjižena notarska hipoteka.
(2)Notarsko prodajo lahko zahteva tudi upnik, na katerega se je s prenosom zavarovane terjatve prenesla notarska hipoteka in ta prenos še ni vknjižen v zemljiški knjigi, če ga izkaže z listino, ki je po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke v njegovo korist.
(3)Zahteva za notarsko prodajo mora vsebovati:
1.naslednje podatke o hipotekarnem upniku, dolžniku in zastavitelju, če ni hkrati glavni dolžnik:
- če je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji: firmo, poslovni naslov in matično številko,
- če je pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije: firmo in poslovni naslov in državo sedeža,
- če je hipotekarni upnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije tudi: naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se pošiljajo obvestila v postopku notarske prodaje;
2.naslednje podatke o notarski hipoteki, glede katere hipotekarni upnik z zahtevo uveljavlja prednostno poplačilno pravico:
- identifikacijski znak izvedene pravice, s katerim je ta hipoteka vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: ID hipoteke),
- opravilno številko notarskega zapisa o ustanovitvi hipoteke in ime notarja, ki ga je sestavil;
3.naslednje podatke o zastavljeni nepremičnini, prodaja katere je predmet zahteve:
- identifikacijski znak, s katerim je ta nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: identifikacijski znak nepremičnine),
- opis dejanskih značilnosti nepremičnine;
4.naslednje podatke o zavarovani terjatvi:
- podatke iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona,
- če soglasje o neposredni izvršljivosti terjatve ni vsebovano že v notarskem zapisu o ustanovitvi hipoteke, tudi opravilno številko notarskega zapisa o tem soglasju in ime notarja, ki ga je sestavil;
5.vrednost nepremičnine, ocenjeno v skladu s 15.c členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ocenjena vrednost), in izhodiščno ceno iz tretjega odstavka 15.g člena tega zakona;
6.naslednje podatke o pogojih za ogled nepremičnine iz 3. točke tega odstavka in dokumentacije o tej nepremičnini:
- čas, v katerem bo tistim, ki se zanimajo za nakup nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: interesent), omogočeno, da opravijo ogled nepremičnine,
- mesto, na katerem bo interesentom omogočen pregled dokumentacije o nepremičnini,
- osebno ime in telefonsko številko kontaktne osebe hipotekarnega upnika, ki bo interesentom dala podrobnejše informacije o nepremičnini in dokumentaciji glede nepremičnine,
- druge pogoje, ki jih je določil hipotekarni upnik v skladu s 15.č členom tega zakona.
(4)Zahtevi za notarsko prodajo mora hipotekarni upnik priložiti:
1.izjavo iz šestega odstavka 15.a člena tega zakona, na kateri je notarsko overjen podpis zakonitega zastopnika hipotekarnega upnika,
2.cenitev zastavljene nepremičnine iz 15.c člena tega zakona,
3.če notarskega zapisa iz druge alineje 2. točke ali druge alineje 4. točke prejšnjega odstavka ni sestavil notar, pri katerem je vložena zahteva za notarsko prodajo, tudi odpravek tega notarskega zapisa,
4.če je hipotekarni upnik pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, tudi potrdilo pristojnega organa države njegovega sedeža, da ima položaj osebe iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona,
5.če je dolžnik ali zastavitelj pravna oseba s sedežem zunaj Republike Slovenije, tudi potrdilo, s katerim pristojni organ države njegovega sedeža potrjuje, da je v ustreznem registru ali evidenci te države vpisan s firmo in poslovnim naslovom, navedenim v zahtevi za notarsko prodajo, in da ima položaj osebe iz 1. ali 2. točke prvega odstavka ali iz petega odstavka 2. člena tega zakona.
(5)Hipotekarni upnik mora ob vložitvi zahteve za notarsko prodajo v dobro notarjevega denarnega računa, prek katerega notar sprejema vplačila in opravlja izplačila na podlagi notarske hrambe (v nadaljnjem besedilu: fiduciarni račun notarja) plačati predujem za kritje stroškov notarske prodaje v višini 4 odstotkov izhodiščne cene.
- VSL sklep I Cpg 11/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Položaja stranskega intervenienta v smislu določb ZPP v postopku zavarovanja tretji osebi, na katero se sklep o zavarovanju ne nanaša, ni mogoče priznati. ZIZ sam celovito ureja, kdo je lahko udeleženec v postopku, in sicer v 5. točki 16. člena kot udeleženca določa osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Le ti lahko torej sodelujejo v izvršilnem postopku ali v postopku zavarovanja, vendar le v okviru procesnih položajev in možnosti, kot jih opredeljuje ZIZ. Zato priglasitev stranske intervencije na strani ene od strank v postopku zavarovanja ni možna. Zahtevek pod točko 1 predstavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo v smislu 243. člena ZZK-1 Gre za zahtevek, katerega izpolnitev se zavaruje z zaznambo v zemljiški knjigi v smislu 245. člena ZZK-1. Sama odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine v ničemer ne more ogroziti položaja tožeče stranke v zvezi s tem zahtevkom, zato izdaja začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom ni niti potrebna. Podrejeni zahtevek oziroma terjatev iz tega zahtevka je lahko verjetna le v primeru, da ni verjetna ter
- VSL sklep Cst 367/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek. Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli". Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena. Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne v
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 11/2016Višje sodišče v Ljubljani · 11. 10. 2016
Položaja stranskega intervenienta v smislu določb ZPP v postopku zavarovanja tretji osebi, na katero se sklep o zavarovanju ne nanaša, ni mogoče priznati. ZIZ sam celovito ureja, kdo je lahko udeleženec v postopku, in sicer v 5. točki 16. člena kot udeleženca določa osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Le ti lahko torej sodelujejo v izvršilnem postopku ali v postopku zavarovanja, vendar le v okviru procesnih položajev in možnosti, kot jih opredeljuje ZIZ. Zato priglasitev stranske intervencije na strani ene od strank v postopku zavarovanja ni možna. Zahtevek pod točko 1 predstavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo v smislu 243. člena ZZK-1 Gre za zahtevek, katerega izpolnitev se zavaruje z zaznambo v zemljiški knjigi v smislu 245. člena ZZK-1. Sama odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine v ničemer ne more ogroziti položaja tožeče stranke v zvezi s tem zahtevkom, zato izdaja začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom ni niti potrebna. Podrejeni zahtevek oziroma terjatev iz tega zahtevka je lahko verjetna le v primeru, da ni verjetna ter
- VSL sklep Cst 367/2014Višje sodišče v Ljubljani · 9. 9. 2014
Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek. Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli". Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena. Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne v