iuris
Člen je iz starejše konsolidacije. Aktualno besedilo je v predpisu ZVO-1-UPB1.
§ zakonZakon o varstvu okolja · ZVO-1 · velja od 7. 5. 2004

187. člen ZVO-1

(koncesionirana služba)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 6. 2014Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep I Up 113/2014Vrhovno sodišče RS · 2014

    S tožbo zaradi molka organa lahko zahteva izdajo upravnega akta le oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka) in ne stranski udeleženec upravnega postopka. Tožeča stranka kot stranska udeleženka v upravnem postopku podeljevanja prvih dimnikarskih koncesij, ki se ni začel na zahtevo stranke, temveč po uradni dolžnosti, ne more vložiti tožbe zaradi molka organa, s katero bi zahtevala, da tožena stranka izda odločbo v postopku, ki ne teče zoper njo niti se ni začel na njeno zahtevo.

  • UPRS sodba IV U 338/2009Upravno sodišče RS · 2011

    Tožnik bi lahko v teh postopkih, glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja, ob izpolnjenih zakonskih pogojih konkuriral tudi sam in na ta način varoval (v primeru izpolnjevanja pogojev) svoje na zakon oprte koristi.

  • VSRS Sklep X Ips 288/2009Vrhovno sodišče RS · 2010

    Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve. Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen. Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča. Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 29. 3. 2022
Povezano: Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 6. 2014
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSRS Sklep I Up 113/2014
    Vrhovno sodišče RS · 5. 6. 2014

    S tožbo zaradi molka organa lahko zahteva izdajo upravnega akta le oseba, ki je bila stranka v upravnem postopku (oseba, na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden - aktivna stranka, oziroma oseba, zoper katero teče upravni postopek - pasivna stranka) in ne stranski udeleženec upravnega postopka. Tožeča stranka kot stranska udeleženka v upravnem postopku podeljevanja prvih dimnikarskih koncesij, ki se ni začel na zahtevo stranke, temveč po uradni dolžnosti, ne more vložiti tožbe zaradi molka organa, s katero bi zahtevala, da tožena stranka izda odločbo v postopku, ki ne teče zoper njo niti se ni začel na njeno zahtevo.

  • UPRS sodba IV U 338/2009
    Upravno sodišče RS · 5. 4. 2011

    Tožnik bi lahko v teh postopkih, glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja, ob izpolnjenih zakonskih pogojih konkuriral tudi sam in na ta način varoval (v primeru izpolnjevanja pogojev) svoje na zakon oprte koristi.

  • VSRS Sklep X Ips 288/2009
    Vrhovno sodišče RS · 21. 10. 2010

    Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve. Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen. Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča. Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.

  • VSRS Sklep I Up 414/2008
    Vrhovno sodišče RS · 15. 1. 2009

    Pritožnik v upravnem sporu, na katerega se nanaša njegov predlog za obnovo postopka, ni imel položaja stranke. V pritožbi sam navaja, da na podlagi javnega poziva, ki je predmet tega postopka, katerega obnovo predlaga, ni mogel vložiti vloge, ker še ni imel registrirane dejavnosti. Prijavil pa se je na kasnejši javni razpis, ta razpisni postopek pa je bil zadržan z izdanim sklepom o začasni odredbi, zoper katerega se ni pritožil zato tudi obnove ne more uspešno uveljavljati.

  • UPRS sodba U 621/2007
    Upravno sodišče RS · 26. 2. 2008

    Gospodarska javna služba izvajanja dimnikarskih storitev se je na dan uveljavitve ZVO-1 izvajala na način, ki ni bil predviden z zakonom, takšne primere pa ureja prvi odstavek 188. člena ZVO-1, ki v drugem odstavku 188. člena ZVO-1 določa, da se v takšnem primeru prva koncesija za izvajanje dimnikarskih storitev brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima na dan uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 185. člena ZVO-1, to je na dan 18. 12. 2004, sklenjeno veljavno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. točke prvega odstavka 26. člena ZVO.