26. člen ZObr-D
(uporaba zakona za zaposlene)
(1)Delavci na obrambnem področju, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. julija 1991 in so imeli na dan 14. januarja 1995 najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe, pa jim zato ni bilo treba v skladu z zakonom o obrambi pridobiti predpisane ustrezne stopnje splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, ob uveljavitvi tega zakona obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost oziroma delovna mesta in naziv.
(2)Delavci na obrambnem področju, ki so bili v skladu s prvim odstavkom 9. člena Uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98 in 59/02) razporejeni na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je predpisana ena stopnja višje izobrazbe kot jo imajo, ob uveljavitvi tega zakona obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.
(3)Šteje se, da izpolnjujejo pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za vojake oziroma podčastnike pripadniki stalne sestave, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni na formacijske dolžnosti vojakov oziroma podčastnikov z zahtevano V. stopnjo izobrazbe. Vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.
(4)Šteje se, da izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe za častnike, pripadniki stalne sestave, ki imajo VI. stopnjo izobrazbe in so sklenili pogodbe o zaposlitvi pred uveljavitvijo tega zakona, razporejeni pa so na formacijske dolžnosti, za katere se po spremembi predpisov zahteva VII. stopnja izobrazbe. Vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.
(5)Delavci na obrambnem področju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjih odstavkov in so ob uveljavitvi tega zakona vpisani v ustrezni izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe oziroma se vpišejo v tak program v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto in naziv s pogojem, da pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe do izteka roka, določenega v pogodbi o izobraževanju oziroma dokler redno opravljajo obveznosti, določene z izobraževalnim programom, vendar najkasneje do 14. januarja 2009.
(6)Delavca, ki je vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa ne pridobi ustrezne stopnje izobrazbe do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, se najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona se razporedi tudi delavce na obrambnem področju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega, tretjega in prejšnjega odstavka, na formacijske dolžnosti oziroma delovna mesta, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
(7)Vojaške osebe iz prvega odstavka tega člena se pri imenovanju na formacijsko dolžnost ali delovno mesto po novi organizaciji vojske v skladu z zakonom o obrambi, lahko imenujejo le na formacijsko dolžnost ali delovno mesto, za katero se zahteva formacijski čin, ki je enak osebnemu činu, kot ga imajo ob uveljavitvi tega zakona.
(8)Delavci na obrambnem področju, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero nimajo predpisane ustrezne izobrazbe, ne morejo biti razporejeni na višje formacijske dolžnosti oziroma višja delovna mesta, niti ne morejo biti povišani v činih in napredovati v razredih oziroma napredovati v nazivih in ne napredovati v plačilnih razredih.
- VSRS Sodba VIII Ips 9/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
V tej zadevi je sporno napredovanje in uvrstitev v višji plačni razred ob upoštevanju ocen pred letom 2008. Navedeno pomeni, da bi zgolj ob upoštevanju določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tožnik lahko napredoval z upoštevanjem ocen, pridobljenih po letih 2008, ni pa mogel z upoštevanjem ocen, pridobljenih pred tem letom. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na upoštevanju ocen iz let 2005 in 2006, kar je v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 11. člena Uredbe.
- VDSS sodba in sklep Pdp 814/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Akt o razporeditvi, s katerim je bil tožnik imenovan na formacijsko dolžnost, ni akt delovnopravne narave, ampak akt vodenja in poveljevanja v vojski, in zato kot tak ne more biti predmet presoje v delovnem sporu. ZSPJS v primeru razporeditve javnega uslužbenca iz nižjega na višje vrednoteno delovno mesto ne dopušča prenosa napredovanj. Prenos je možen le ob premestitvah javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, kot izhaja iz 20. člena ZSPJS. Le v takšnem primeru javni uslužbenec obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
- VDSS sodba Pdp 258/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Dokazi (zaključna spričevala), ki jih tožena stranka prilaga pritožbi, so predloženi prepozno in se jih pri odločanju ne upošteva, saj ni izkazano, da jih tožena stranka ne bi mogla predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do zaključka glavne obravnave.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 11. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 9/2021Vrhovno sodišče RS · 23. 11. 2021
V tej zadevi je sporno napredovanje in uvrstitev v višji plačni razred ob upoštevanju ocen pred letom 2008. Navedeno pomeni, da bi zgolj ob upoštevanju določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tožnik lahko napredoval z upoštevanjem ocen, pridobljenih po letih 2008, ni pa mogel z upoštevanjem ocen, pridobljenih pred tem letom. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na upoštevanju ocen iz let 2005 in 2006, kar je v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 11. člena Uredbe.
- VDSS sodba in sklep Pdp 814/2012Višje delovno in socialno sodišče · 30. 11. 2012
Akt o razporeditvi, s katerim je bil tožnik imenovan na formacijsko dolžnost, ni akt delovnopravne narave, ampak akt vodenja in poveljevanja v vojski, in zato kot tak ne more biti predmet presoje v delovnem sporu. ZSPJS v primeru razporeditve javnega uslužbenca iz nižjega na višje vrednoteno delovno mesto ne dopušča prenosa napredovanj. Prenos je možen le ob premestitvah javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, kot izhaja iz 20. člena ZSPJS. Le v takšnem primeru javni uslužbenec obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
- VDSS sodba Pdp 258/2012Višje delovno in socialno sodišče · 19. 7. 2012
Dokazi (zaključna spričevala), ki jih tožena stranka prilaga pritožbi, so predloženi prepozno in se jih pri odločanju ne upošteva, saj ni izkazano, da jih tožena stranka ne bi mogla predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do zaključka glavne obravnave.
- VSRS Sodba VIII Ips 291/2008Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2010
Nižji vojaški uslužbenci niso enotna kategorija v smislu izobrazbe niti izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v razrede in zasedbo oziroma imenovanje na posamezne formacijske dolžnosti. Šele imenovanje na konkretno formacijsko dolžnost predstavlja podlago za določitev plače in se glede na to dolžnost presoja tudi izpolnjevanje pogoja ustrezne izobrazbe. Pravno varstvo po določbi 3. odstavka 26. člena ZObr-D zajema le vojake oziroma podčastnike in ne (nižje) vojaške uslužbence. Zaradi razveljavitve drugostopenjske odločbe tožene stranke ni postal dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika, iz katerega izhaja, da mu delovno razmerje preneha z dokončnostjo tega sklepa. V sporu polne jurisdikcije takšno dokončnost nadomesti pravnomočna sodba sodišča.
- VSRS Sodba VIII Ips 61/2009Vrhovno sodišče RS · 8. 3. 2010
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
- VSRS Sodba VIII Ips 292/2008Vrhovno sodišče RS · 8. 3. 2010
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.