Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi (ZObr-D)

V Zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US, 87/01 – ZMatD, 47/02, 67/02 – popr., 110/02 – ZGO-1 in 97/03 – odl. US) se v celotnem besedilu zakona besedilo "zakon o delavcih v državni upravi" ali "zakon za delavce v državni upravi" nadomesti z besedilom "zakon o javnih uslužbencih", besedilo "delavci v državni upravi" v ustreznem sklonu z besedama "javni uslužbenci", besedilo "predpisi o delavcih v državni upravi" z besedilom "predpisi o javnih uslužbencih" in besedilo "višji upravni in upravni delavci oziroma strokovno tehnični delavci" z besedilom "uradniki in strokovno tehnični delavci" v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 20. člena se v 2. točki za besedama "ki želijo" doda besedilo "opraviti prostovoljno služenje vojaškega roka, prostovoljno opravljati vojaško službo v rezervni sestavi,".

V 29. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: "(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v načrtih uporabe vojske lahko določijo pomembni energetski, transportni, proizvodni, telekomunikacijski in drugi podobni objekti ter sedeži organov oblasti na ravni države, kot objekti, pomembni za obrambo države. Njihovo varovanje, vključno z zračnim prostorom nad temi objekti, obalo in pripadajočim akvatorijem pred temi objekti, izvaja tudi vojska v skladu z načrti in po predhodni odobritvi vlade.

(5)Zračni prostor države nadzoruje in varuje vojska v skladu z načrti, predpisi in mednarodnimi pogodbami.".

V 32. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: "(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena, štabni varnostni organi Slovenske vojske izvajajo preventivne naloge protiobveščevalne zaščite poveljstev, enot in zavodov vojske, štabno varnostne naloge ter usmerjajo in vodijo delo vojaške policije, razen pri preiskovanju kaznivih dejanj v skladu s tem zakonom, ki je v pristojnosti obveščevalno varnostne službe ministrstva. Štabni varnostni organ generalštaba strokovno vodi in usmerja delovanje podrejenih štabnih varnostnih organov ter sodeluje z obveščevalno varnostno službo ministrstva.".

V 37. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Slovenska vojska lahko sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade. Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil.".

V 45. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: "(6) Poveljnike, vključno z načelnikom generalštaba, namestnike poveljnikov in druge pripadnike stalne sestave vojske se imenuje in razrešuje na formacijsko dolžnost v skladu s tem zakonom brez interne in javne objave na podlagi službenih potreb, določenih s tem zakonom. Določbe tega zakona o imenovanju in razreševanju na poveljniške in druge formacijske dolžnosti se smiselno uporabljajo tudi za imenovanje in razreševanje na formacijske dolžnosti, ki jih opravljajo vojaški uslužbenci.".

V drugem odstavku 47. člena se številka "30" nadomesti z besedo "petih". V tretjem odstavku se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: "Delovna mesta, na katerih se opravlja vojaška služba, se popolnjujejo z vojaškimi osebami, ki imajo v času opravljanja vojaške službe na teh delih pravice in dolžnosti kot druge vojaške osebe v stalni sestavi vojske, podrejene pa so vodji organizacijske enote ali organa, v katerem je tako delovno mesto. Ta določba se smiselno uporablja tudi za inšpektorje za obrambo.".

V tretjem odstavku 57. člena se na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi: "6. malomarno ravnanje s tajnimi podatki, ki ne povzroči večjih škodljivih posledic.". V četrtem odstavku se na koncu 2. točke črta podpičje in doda besedilo "oziroma opravljanje vojaške službe pod vplivom alkohola ali psihotropnih snovi;". Na koncu 17. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 18. točka, ki se glasi: "18. protipravna odtujitev tajnih podatkov ali malomarno ravnanje s tajnimi podatki, ki povzroči večje škodljive posledice.".

V prvem odstavku 65. člena se za besedama "s preprečevanjem" doda beseda ", preiskovanjem". Na koncu odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: "Vojaška policija lahko preiskuje kazniva dejanja v vojski, za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let." V drugem odstavku se za besedami "tudi za varovanje" doda besedilo "vojaških in civilnih oseb, ki opravljajo dolžnosti in dela v Slovenski vojski, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških delegacij,".

V prvem odstavku 66. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi: "5. uporablja prisilna sredstva;".

V drugem odstavku 67. člena se na koncu besedila doda besedilo "in vozila za spremstvo." V tretjem odstavku se za besedama "javnem prometu" doda besedilo "in pri varovanju oseb po tem zakonu".

V prvem odstavku 77. člena se za besedo "uvaža" doda besedilo "ter opravlja posle posredovanja s tem blagom". V drugem odstavku se na koncu besedila doda besedilo ", če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo.".

V 84.a členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Vlada na predlog ministra lahko določi naloge in postopke za izvajanje nadzora zračnega prostora, vključno z zrakoplovi oboroženih sil zavezniških držav.".

V prvem odstavku 86. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Za določitev pravic in dolžnosti inšpektorjev za obrambo, se poleg tega zakona uporablja tudi zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor." V drugem odstavku se v tretji alinei za besedo "vojaškega" doda besedi "izobraževanja in". V tretjem odstavku se doda nov tretji stavek, ki se glasi: "Glavnega inšpektorja za obrambo v skladu s tem zakonom imenuje vlada na predlog ministra brez interne ali javne objave.".

V prvem odstavku 87. člena se besedilo "poleg splošnih pooblastil, predpisanih za inšpekcije," nadomesti z besedilom "pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v enotah, organih in organizacijah, v katerih opravlja inšpekcijski nadzor, poleg pooblastil, ki jih določa zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, tudi".

V prvem odstavku 92. člena se za besedami "pogodbo o zaposlitvi," doda besedilo "pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske,". Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(4) Uspešno zaključena šola za podčastnike oziroma za častnike se šteje kot opravljen strokovni upravni izpit oziroma državni izpit iz javne uprave. V programih šole za podčastnike in šole za častnike morajo biti smiselno zajete vsebine, ki jih zakon določa za opravljanje strokovnega upravnega izpita oziroma državnega izpita iz javne uprave za javne uslužbence. Uspešno opravljeno osnovno vojaško strokovno usposabljanje za vojaka se šteje kot pogoj za poklicno delo v Slovenski vojski in kandidatom ni treba opravljati še strokovnega izpita.". Doda se nov enajsti odstavek, ki se glasi: "(11) Vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Vojaška oseba ima ob prenehanju delovnega razmerja na obrambnem področju pravico do odpravnine kot ob upokojitvi po splošnih predpisih. Odločbo o prenehanju delovnega razmerja izda minister in je dokončna.".

V 93. členu se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: "Sorazmeren del stroškov osnovnega in dopolnilnega vojaško strokovnega izobraževanja in usposabljanja mora vrniti tudi pripadnik stalne sestave, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen oziroma nedoločen čas, pa mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov. Sorazmerni del stroškov se pri pripadniku stalne sestave, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ugotavlja kot če bi pripadnik pogodbo o zaposlitvi sklenil za določen čas desetih let. Povračila sorazmernega dela stroškov je pripadnik stalne sestave oproščen, če je v ministrstvu delal najmanj 15 let.". V četrtem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Pravico do usposobitve za civilni poklic in pravico do odpravnine ima tudi vojak, ki je delal v ministrstvu najmanj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podaljšati zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja.". Dodajo se novi deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo: "(9) Pripadnik stalne sestave, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznana invalidnost, se razporedi na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma se mu omogoči poklicna rehabilitacija. Če prerazporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v drug državni organ ni možna, oziroma poklicna rehabilitacija ni smotrna, se pripadnika stalne sestave začasno, najdalj do pet let, razporedi na formacijsko dolžnost izven operativnih enot. V času začasne razporeditve obdrži plačo, ki jo je imel pred razporeditvijo.

(10)Pripadniku stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ga niti v petih letih ni mogoče prerazporediti na preostali delovni zmožnosti ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali v drug državni organ, preneha delovno razmerje v ministrstvu. Pripadnik stalne sestave ima v tem primeru pravico do odpravnine v višini zadnjih šestih povprečnih plač ter pravice iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene s splošnimi predpisi. Odločba o prenehanju delovnega razmerja, ki jo izda minister, je dokončna.

(11)Pri imenovanju v čin ali razred ter poviševanju in napredovanju vojaških oseb se uporablja postopek, določen s tem zakonom. Usposobljenost in uspešnost dela vojaških oseb se ocenjuje s službeno oceno v skladu s pravili službe in kriteriji, ki jih predpiše minister.".

V 98.d členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: "(4) Delavcem obveščevalno-varnostne službe ministrstva iz prvega odstavka 34. člena tega zakona pripadajo dodatki, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje, kot jih zakon določa za delavce Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

(5)Delavcem obveščevalno-varnostne službe ministrstva iz drugega odstavka 34. člena tega zakona pripadajo dodatki, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje, kot jih zakon določa za policijo. Delovna mesta iz prejšnjega in tega odstavka določi minister v sistemizaciji delovnih mest.".

V 100.a členu se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: "(9) Delavci na obrambnem področju, ki se imenujejo in razrešujejo v nazive v skladu z zakonom o javnih uslužbencih, vlagajo ugovore iz imenovanja na način in po postopku, določenem s tem zakonom.".

V 102. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: "(3) Za varovanje tajnih podatkov v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe, in za povezavo teh sistemov z mednarodnimi obrambnimi in vojaškimi organizacijami v skladu z mednarodnimi pogodbami, je pristojno ministrstvo, ki opravlja tudi naloge organa pristojnega za kriptografsko zaščito podatkov, organa za razdeljevanje kriptografskega materiala in organa za zaščito pred neželenim elektromagnetnim sevanjem naprav v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. Vlada lahko podrobneje določi naloge, s katerimi se zagotavlja izvajanje varovanja tajnih podatkov v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe, kriptografsko zaščito in zaščito pred neželjenim elektromagnetnim sevanjem.

(4)Ministrstvo upravlja in koordinira z drugimi državnimi organi uporabo radiofrekvenčnih pasov, ki so namenjeni za potrebe varnosti, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.".

V prvem odstavku 105. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: "(1) Z globo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek:". Za 10. točko se doda nova 10.a točka, ki se glasi: "10.a če opravlja posle posredovanja, prodaje, izvoza, uvoza ali tranzita vojaškega orožja in opreme brez dovoljenja ministrstva (prvi odstavek 77. člena);". Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: "(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 4., 5., 9.a, 9.b in 12. točke prvega odstavka tega člena.". Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Zaseženo vojaško orožje in opremo iz 10.a točke prvega odstavka tega člena se odvzame.".

V 106. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: "Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:".

(1)Vojaškim osebam na obrambnem področju, ki so sklenile pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas ali so se zaposlile za nedoločen čas pred dnem uveljavitve tega zakona, preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih. Vojaškim osebam, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih pred uveljavitvijo tega zakona, preneha delovno razmerje najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja.

(1)Delovnim invalidom na obrambnem področju, ki jih ni mogoče razporediti na proste formacijske dolžnosti ali prosta delovna mesta, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine ob izpolnitvi pogojev minimalne starosti in minimalne pokojninske dobe, kot so določeni za posamezno leto v 404. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).

(2)Pri odmeri pokojnine iz prejšnjega odstavka se ne upošteva določb splošnih predpisov o povečanju oziroma zmanjšanju starostne pokojnine ter ugodnejšem vrednotenju delovne dobe, daljše od polne delovne dobe. Tako odmerjena pokojnina ne more biti nižja od zneska pokojnine, odmerjene od 82% dejanske pokojninske osnove posameznega upravičenca oziroma najnižje pokojninske osnove, če je to zanj ugodneje.

(1)O prenehanju delovnega razmerja iz 23. in 24. člena tega zakona odloči minister. Odločba o prenehanju delovnega razmerja je dokončna.

(2)Delavci iz 23. in 24. člena tega zakona imajo ob prenehanju delovnega razmerja pravico do odpravnine v višini kot ob upokojitvi, določeni s splošnimi predpisi. Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Delavci na obrambnem področju, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. julija 1991 in so imeli na dan 14. januarja 1995 najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe, pa jim zato ni bilo treba v skladu z zakonom o obrambi pridobiti predpisane ustrezne stopnje splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, ob uveljavitvi tega zakona obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost oziroma delovna mesta in naziv.

(2)Delavci na obrambnem področju, ki so bili v skladu s prvim odstavkom 9. člena Uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98 in 59/02) razporejeni na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je predpisana ena stopnja višje izobrazbe kot jo imajo, ob uveljavitvi tega zakona obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.

(3)Šteje se, da izpolnjujejo pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za vojake oziroma podčastnike pripadniki stalne sestave, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni na formacijske dolžnosti vojakov oziroma podčastnikov z zahtevano V. stopnjo izobrazbe. Vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.

(4)Šteje se, da izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe za častnike, pripadniki stalne sestave, ki imajo VI. stopnjo izobrazbe in so sklenili pogodbe o zaposlitvi pred uveljavitvijo tega zakona, razporejeni pa so na formacijske dolžnosti, za katere se po spremembi predpisov zahteva VII. stopnja izobrazbe. Vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.

(5)Delavci na obrambnem področju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjih odstavkov in so ob uveljavitvi tega zakona vpisani v ustrezni izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe oziroma se vpišejo v tak program v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto in naziv s pogojem, da pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe do izteka roka, določenega v pogodbi o izobraževanju oziroma dokler redno opravljajo obveznosti, določene z izobraževalnim programom, vendar najkasneje do 14. januarja 2009.

(6)Delavca, ki je vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa ne pridobi ustrezne stopnje izobrazbe do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, se najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona se razporedi tudi delavce na obrambnem področju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega, tretjega in prejšnjega odstavka, na formacijske dolžnosti oziroma delovna mesta, za katere izpolnjujejo predpisane pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.

(7)Vojaške osebe iz prvega odstavka tega člena se pri imenovanju na formacijsko dolžnost ali delovno mesto po novi organizaciji vojske v skladu z zakonom o obrambi, lahko imenujejo le na formacijsko dolžnost ali delovno mesto, za katero se zahteva formacijski čin, ki je enak osebnemu činu, kot ga imajo ob uveljavitvi tega zakona.

(8)Delavci na obrambnem področju, ki so ob uveljavitvi tega zakona razporejeni na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero nimajo predpisane ustrezne izobrazbe, ne morejo biti razporejeni na višje formacijske dolžnosti oziroma višja delovna mesta, niti ne morejo biti povišani v činih in napredovati v razredih oziroma napredovati v nazivih in ne napredovati v plačilnih razredih.

(1)Vojaška oseba v stalni sestavi, ki po zakonu ne izpolnjuje predpisanih izobrazbenih pogojev za opravljanje vojaških, podčastniških ali častniških formacijskih dolžnosti, se lahko vojaškemu, podčastniškemu ali častniškemu činu pisno odpove v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Vojaška oseba iz prejšnjega odstavka se razporedi na vojaško oziroma podčastniško formacijsko dolžnost, za katero izpolnjuje pogoje. Prizna se ji najvišji vojaški oziroma podčastniški čin glede na pogoje, ki jih izpolnjuje, in se na tej dolžnosti povišuje v višji čin v skladu s tem zakonom. S to dolžnostjo se uskladi tudi plača in druge pravice v zvezi z delom. Vojak oziroma podčastnik lahko ponovno pridobi podčastniški oziroma častniški čin le, če izpolni predpisane pogoje.

(3)Činu se lahko pisno odpove tudi oseba, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske oziroma pogodbo o službi v rezervni sestavi po uveljavitvi tega zakona, če je čin pridobila kot pripadnik rezervne sestave vojske.

(1)Vojaške osebe, ki so sklenile pogodbo o zaposlitvi pred uveljavitvijo tega zakona in so razporejene na delovna mesta, na katerih se opravlja vojaška služba, sklenejo dodatek k pogodbam o zaposlitvi.

(2)Delavci na obrambnem področju, ki delajo na delovnih mestih, kjer se opravlja vojaška služba, pridobijo pravico do dodatka za stalnost z uveljavitvijo tega zakona v višini, določeni s tem zakonom.

(3)Pri izračunu višine dodatka za stalnost se v delovno dobo všteva tudi poklicno opravljanje vojaške službe v formacijah Teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s Teritorialno obrambo v skladu s predpisi ter opravljanje vojaške službe na določenih delovnih mestih oziroma delih v ministrstvu ali v drugih državnih organih.

(1)Poročnik ali nadporočnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je ob uveljavitvi oziroma bo po uveljavitvi tega zakona razporejen na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva dve stopnji višji čin, kot je njegov osebni čin, obdrži razporeditev na formacijsko dolžnost in naziv, vendar ne dalj kot dve leti po uveljavitvi tega zakona. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za poročnike korvete in poročnike fregate. Častniku se razporeditev na takšno formacijsko dolžnost všteva v obdobje za povišanje.

(2)Štabni vodnik, višji štabni vodnik ali praporščak, ki ima predpisano izobrazbo, se lahko razporedi na formacijsko dolžnost za katero se zahteva dve stopnji višji čin, kot je njegov osebni čin, vendar ne dalj kot tri leta po uveljavitvi tega zakona. Podčastniku se razporeditev na takšno formacijsko dolžnost všteva v obdobje za povišanje.

Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv v skladu s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po zakonu o obrambi, izvaja pa se z akti vodenja in poveljevanja.

(1)Globe, določene v 21. členu tega zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 21. členu tega zakona, razen za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.

(2)Za prekrške, določene v 22. členu tega zakona, se do začetka uporabe zakona iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 200-01/90-3/52 Ljubljana, dne 30. marca 2004. EPA 1114-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.