42. člen ZDLov-1
(izredni poseg v populacije divjadi)
(1)Izredni poseg se izvede v naslednjih primerih: - da se prepreči resno škodo zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja; - zaradi zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javnih koristi, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje; - zaradi raziskovanj in izobraževanj zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst.
(2)Minister dovoli poseg v populacije iz prejšnjega odstavka in določi pogoje in način poseganja.
(3)Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko lovski inšpektor pri taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju, za ta osebek dovoli izredni poseg v populacije divjadi in določi pogoje ter način posega.
(4)Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom glede na okoliščine izvede izredni poseg v populacijo divjadi ob taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju. O tem takoj po izrednem posegu obvesti lovskega inšpektorja.
(5)Kadar se dovoli ali izvede izredni poseg v populacijo divjadi zaradi utemeljenega suma na bolezen, mora o tem lovski inšpektor v primeru iz tretjega odstavka tega člena oziroma upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v primeru iz četrtega odstavka tega člena obvestiti uradnega veterinarja.
- UPRS Sodba I U 1920/2017-23Upravno sodišče RS · 2019
Lovišča s posebnim namenom so površinske ekološke celote, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi. Glede na to, da s tovrstnimi lovišči upravlja ZGS, ki je pravna oseba s statusom javnega zavoda, je logično, da se upravni postopek zaradi izrednega posega v populacijo divjadi lahko začne le na zahtevo upravljalca teh lovišč kot pravne osebe v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP in ne samega lovišča s posebnim namenom. Pri tem ne iz Statuta ZGS ne iz Zakon o divjadi in lovstvu ni razvidno, da bi loviščem s posebnim namenom pripadale pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tožena stranka v obravnavani zadevi upravnega postopka ni začela na zahtevo upravičene stranke.
- UPRS sodba III U 233/2016Upravno sodišče RS · 2016
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi izpodbijala odločbo tožene stranke v celoti, torej tudi za lovišča, ki jih ne upravlja (in se lovske družine, ki ta lovišča upravljajo, z odločbo strinjajo), pač pa le za svoje lovišče, torej za uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka. Tožena stranka je ob izdaji odločbe v delu, ki se nanaša na lovišče A., odločala, ne da bi IO Območnega združenja sploh vložil zahtevo za izdajo odločbe za to lovišče, torej v nasprotju z določbo 128. člena ZUP, ki določa, da sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je podana zahteva stranke za začetek upravnega postopka.
- VSL sodba I Cp 3352/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1920/2017-23Upravno sodišče RS · 23. 10. 2019besedilo 2008–2026
Lovišča s posebnim namenom so površinske ekološke celote, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi. Glede na to, da s tovrstnimi lovišči upravlja ZGS, ki je pravna oseba s statusom javnega zavoda, je logično, da se upravni postopek zaradi izrednega posega v populacijo divjadi lahko začne le na zahtevo upravljalca teh lovišč kot pravne osebe v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP in ne samega lovišča s posebnim namenom. Pri tem ne iz Statuta ZGS ne iz Zakon o divjadi in lovstvu ni razvidno, da bi loviščem s posebnim namenom pripadale pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tožena stranka v obravnavani zadevi upravnega postopka ni začela na zahtevo upravičene stranke.
- UPRS sodba III U 233/2016Upravno sodišče RS · 28. 10. 2016besedilo 2008–2026
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi izpodbijala odločbo tožene stranke v celoti, torej tudi za lovišča, ki jih ne upravlja (in se lovske družine, ki ta lovišča upravljajo, z odločbo strinjajo), pač pa le za svoje lovišče, torej za uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka. Tožena stranka je ob izdaji odločbe v delu, ki se nanaša na lovišče A., odločala, ne da bi IO Območnega združenja sploh vložil zahtevo za izdajo odločbe za to lovišče, torej v nasprotju z določbo 128. člena ZUP, ki določa, da sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je podana zahteva stranke za začetek upravnega postopka.
- VSL sodba I Cp 3352/2013Višje sodišče v Ljubljani · 19. 3. 2014besedilo 2008–2026
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.