20. člen ZDLov-1
(naloge Zavoda)
Zavod opravlja naslednje naloge javne službe s področja divjadi: 1. zbira, obdeluje in analizira podatke in pripravlja informacije o stanju in razvoju populacij divjadi ter njihovega življenjskega okolja; 2. vodi evidence in zbirke podatkov o divjadi in njenem življenjskem okolju po loviščih, loviščih s posebnim namenom in lovsko upravljavskih območjih; 3. izdeluje strokovne podlage za program upravljanja; 4. izdeluje načrte lovsko upravljavskih območij ter druge strokovne podlage za ohranjanje in varstvo divjadi in njenega življenjskega okolja; 5. sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za ukrepanje na področju varstva narave; 6. pripravlja strokovne podlage za podeljevanje koncesij za upravljanje z divjadjo; 7. pripravlja metodologijo za monitoring divjadi, za vodenje evidenc, ugotavljanje bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z okoljem in metodologijo za ocenjevanje škode od divjadi in na divjadi; 8. ocenjuje škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst sesalcev in ptic; 9. izvaja ukrepe za zagotovitev sožitja zavarovanih vrst velikih zveri s človekom, v skladu s sprejetimi strategijami in akcijskimi načrti s področja varstva zavarovanih vrst ter naloge iz 45. in 46. člena tega zakona, ki se nanašajo na zavarovane vrste velikih zveri; 10. hrani in obdeluje podatke o površinah kmetijskih zemljišč in gozdov v loviščih oziroma loviščih s posebnim namenom, ki mu jih po uradni dolžnosti pošilja organ, pristojen za vodenje zemljiškega katastra; 11. opravlja raziskave in sodeluje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; 12. sodeluje pri usposabljanju in naravovarstvenem osveščanju lovcev, pri pripravi programov tečajev usposabljanja in pri izpitih za lovce in lovske čuvaje oziroma čuvajke (v nadaljnjem besedilu: lovski čuvaj); 13. skrbi za popularizacijo pomena divjadi kot naravne vrednote s komuniciranjem z javnostjo; 14. izdaja in sodeluje pri izdaji strokovne literature s področja divjadi in lovstva; 15. opravlja druge naloge s tega področja v soglasju z ustanoviteljem.
- VSL Sklep II Cp 1879/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Nobenega dvoma ni, da je odgovornost države objektivna, vendar podlaga te odgovornosti ni (očitno) dejstvo, da medvedka z mladiči ob srečanju s človekom zanj predstavlja vir povečane nevarnosti. Država namreč ni lastnica rjavega medveda niti drugih zavarovanih vrst. V tem primeru gre za posebno obliko objektivne neposlovne odškodninske odgovornosti, določene z zakonom (tretji odstavek 131. člena OZ). Država, ki se je zavezala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot (1. člen ZON), je zato hkrati prevzela nase breme nekaterih izgub, ki jih v zvezi z zavarovanimi živalskimi vrstami utrpijo posamezniki (t.i. povrnitvena shema). Nobenega tehtnega razloga ni videti za ureditev, po kateri država odgovarja za premoženjsko škodo, ki jo povzročijo živali vseh zavarovanih vrst, ne krije pa nepremoženjske škode, niti tiste, ki jo človeku povzročijo nevarne živali iz seznama zavarovanih vrst. Ker je več kot deset let v skladu z 91. členom ZON (drug) zakon določal odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo nekatere zavarovane vrste, se zdi, da je s črtanjem določbe petega odstavka 54. člena ZDLov-1 nastala nehotena pravna praznina. Po presoji pritožbenega sodiš
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 12. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1879/2020Višje sodišče v Ljubljani · 1. 12. 2020besedilo 2004–2026
Nobenega dvoma ni, da je odgovornost države objektivna, vendar podlaga te odgovornosti ni (očitno) dejstvo, da medvedka z mladiči ob srečanju s človekom zanj predstavlja vir povečane nevarnosti. Država namreč ni lastnica rjavega medveda niti drugih zavarovanih vrst. V tem primeru gre za posebno obliko objektivne neposlovne odškodninske odgovornosti, določene z zakonom (tretji odstavek 131. člena OZ). Država, ki se je zavezala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot (1. člen ZON), je zato hkrati prevzela nase breme nekaterih izgub, ki jih v zvezi z zavarovanimi živalskimi vrstami utrpijo posamezniki (t.i. povrnitvena shema). Nobenega tehtnega razloga ni videti za ureditev, po kateri država odgovarja za premoženjsko škodo, ki jo povzročijo živali vseh zavarovanih vrst, ne krije pa nepremoženjske škode, niti tiste, ki jo človeku povzročijo nevarne živali iz seznama zavarovanih vrst. Ker je več kot deset let v skladu z 91. členom ZON (drug) zakon določal odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo nekatere zavarovane vrste, se zdi, da je s črtanjem določbe petega odstavka 54. člena ZDLov-1 nastala nehotena pravna praznina. Po presoji pritožbenega sodiš