iuris
§ zakonZakon o delovnih in socialnih sodiščih · ZDSS-1 · velja od 1. 1. 2005

78. člen ZDSS-1

Sodelovalna dolžnost strank

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 19. 1. 2006Vse odločbe ↓
  • VDSS VDS sklep Psp 874/2005Višje delovno in socialno sodišče · 2006

    Iz določb 81. in 82. člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu primarno načelo meritornega, ne pa kasatornega sojenja. To pomeni, da se odloča o materialnopravni pravici ter s tem v zvezi o zakonitosti odločbe ZPIZ, saj velja za socialni spor načelo polne jurisdikcije. Ker postane pravnomočen samo izrek sodbe, ne pa tudi obrazložitev, mora biti v izreku vsebovana tako presoja tožbenega zahtevka o vtoževani pravici, kot tudi presoja izpodbijanega (za konkreten primer drugostopenjskega) upravnega akta. Če tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, mora sodišče ob upoštevanju načela odprtega sojenja najprej ugotoviti, za kakšen spor s področja invalidskega zavarovanja gre ter ob ugotovitvi, da materialnopravni tožbeni zahtevek sploh še ni opredeljen, postopati po določbi 66. čl. ZDSS-1.

  • VDSS VDS sklep Psp 741/2005Višje delovno in socialno sodišče · 2005

    Tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni postavil tožbenega zahtevka, zato ni jasno, o kakšnem tožbenem zahtevku je prvostopenjsko sodišče odločilo. ZDSS-1 v 1. odst. 73. čl. določa, da mora tožba vsebovati tudi zahtevek. Glede opredelitve tožbenega zahtevka ima zakon določbe v 2. odst. 73. člena ZDSS-1, ki jih je potrebno uporabljati v povezavi z določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani predsednika senata ter o odprtem sojenju, kar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri sojenju. Pri odločanju o pravicah s področja socialne varnosti ne gre za denarni zahtevek, ampak za zahtevek za priznanje določene pravice ter posledično dajatve (oz. višje dajatve), zaradi česar zavarovancem - tožnikom v tovrstnih sporih zahtevka po višini ni potrebno postavljati. Nerazumljiv izrek sodbe glede na postopkovne posebnosti socialnega spora pomeni kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe. Opisanih nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na<br/

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 17. 12. 2021

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 1. 2006
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VDSS VDS sklep Psp 874/2005
    Višje delovno in socialno sodišče · 19. 1. 2006

    Iz določb 81. in 82. člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu primarno načelo meritornega, ne pa kasatornega sojenja. To pomeni, da se odloča o materialnopravni pravici ter s tem v zvezi o zakonitosti odločbe ZPIZ, saj velja za socialni spor načelo polne jurisdikcije. Ker postane pravnomočen samo izrek sodbe, ne pa tudi obrazložitev, mora biti v izreku vsebovana tako presoja tožbenega zahtevka o vtoževani pravici, kot tudi presoja izpodbijanega (za konkreten primer drugostopenjskega) upravnega akta. Če tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, mora sodišče ob upoštevanju načela odprtega sojenja najprej ugotoviti, za kakšen spor s področja invalidskega zavarovanja gre ter ob ugotovitvi, da materialnopravni tožbeni zahtevek sploh še ni opredeljen, postopati po določbi 66. čl. ZDSS-1.

  • VDSS VDS sklep Psp 741/2005
    Višje delovno in socialno sodišče · 10. 11. 2005

    Tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni postavil tožbenega zahtevka, zato ni jasno, o kakšnem tožbenem zahtevku je prvostopenjsko sodišče odločilo. ZDSS-1 v 1. odst. 73. čl. določa, da mora tožba vsebovati tudi zahtevek. Glede opredelitve tožbenega zahtevka ima zakon določbe v 2. odst. 73. člena ZDSS-1, ki jih je potrebno uporabljati v povezavi z določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani predsednika senata ter o odprtem sojenju, kar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri sojenju. Pri odločanju o pravicah s področja socialne varnosti ne gre za denarni zahtevek, ampak za zahtevek za priznanje določene pravice ter posledično dajatve (oz. višje dajatve), zaradi česar zavarovancem - tožnikom v tovrstnih sporih zahtevka po višini ni potrebno postavljati. Nerazumljiv izrek sodbe glede na postopkovne posebnosti socialnega spora pomeni kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe. Opisanih nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na<br/