3. člen ZDSS-1

O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks lahko odloča strokovni sodelavec (12. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 270. člena ZPP). Zoper odločitev, ki jo izda strokovni sodelavec, je dovoljeno pravno sredstvo, vendar o njem odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena ZS). Gre za specialnejšo določbo v razmerju do drugega odstavka 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe delovnega in socialnega sodišča odloča višje delovno in socialno sodišče. Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec sodišča prve stopnje, ima torej stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča pritožbeno sodišče. Ker v konkretnem primeru o pritožbi zoper izpodbijani sklep odloča sodnik sodišča prve stopnje, se je pritožbeno sodišče izreklo za nepristojno in pritožbo odstopilo v reševanje pristojnemu sodišču prve stopnje.

Četrti odstavek 54. člena ZS določa, da se za strokovne sodelavce uporabljajo določbe četrtega ter petega odstavka 53.a člena ZS, kar pomeni, da o pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča. Gre za specialnejšo določbo v razmerju do drugega odstavka 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe delovnega in socialnega sodišča odloča višje delovno in socialno sodišče. Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec sodišča prve stopnje, ima torej stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča pritožbeno sodišče. V konkretnem primeru namreč ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 163. člena ZPP, ko bi strokovni sodelavec odločal zgolj o višini stroškov po tem, ko je sodišče že odločilo, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Zgolj v takšnem primeru namreč o pritožbi zoper sklep strokovnega sodelavca odloča višje sodišče.

Sodišče prve stopnje ob odločanju o glavni stvari o stroških postopka po temelju ni odločilo. Odločilo je le o tem, da bo o stroških postopka odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.

Objava prostega delovnega mesta in obvestilo bivšemu delavcu o prostem delovnem mestu ne moreta vplivati na pravico delavca, da zahteva izplačilo odpravnine, ki gre delavcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta obveznost je zapadla ob prenehanju delovnega razmerja, zato kasnejši dogodki nanjo ne vplivajo. Tožnik je izkazal za verjetno, da terjatev iz naslova odpravnine obstoji, zato je izpolnjen osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, kakor je določen v 1. odstavku 270. čl. ZDR. Tožnik je utemeljeno predlagal, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki prepoveduje odsvojitev oziroma obremenitev ali kakšen koli drug način razpolaganja z premičninami, ki so last tožene stranke. Vendar pa je pri izdaji začasne odredbe treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, kakor je določeno v 3. členu ZIZ. Ta določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Tožnik z ničemer ni izkazal, da bi bilo za zavarovanje njegove terjatve potrebno prepovedati odsvojitev obeh vozil, s katerimi razpolaga tož

Določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1 določa pristojnost VS RS za odločanje o pritožbah (in revizijah) zoper odločbe pritožbenega sodišča. Dovoljenost pritožbe predstavlja - poleg pravočasnosti in popolnosti - procesno predpostavko, ki mora biti podana, da lahko VS RS o pritožbi po vsebini sploh odloča. Pravno zmotno je zato pritožbeno naziranje, da določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1, ki določa pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve pritožbenega sodišča, določa tudi dovoljenost pritožbe, in sicer drugače kot ZPP. Citirana določba ZDSS-1 določa le sodišče, ki je pristojno odločati o dovoljenih pritožbah zoper odločbe pritožbenega sodišča ter jo je potrebno uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odstavka 30. člena in 3. odstavka 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 novo uvedena procesnopravna instituta popolne pritožbene obravnave in dopuščene revizije.

Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.