11. člen ZKDPZJU
(posebna ureditev za izplačilo odkupne vrednosti)
(1)Javni uslužbenci, ki jim na dan 1. avgusta 2003 manjka manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1, se vključijo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje na enak način kot drugi javni uslužbenci in pridobijo pravico do dodatne starostne pokojnine še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ali pa se jim odkupna vrednost ne glede na določbe ZPIZ-1 izplača ob upokojitvi v obveznem pokojninskem zavarovanju še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2)Ne glede na določbe 359. člena ZPIZ-1, se javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka pri odmeri dohodnine izplačilo odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka šteje kot dohodek, ki izvira iz več let in se obdavči po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine enoletnih dohodkov se prejeto izplačilo odkupne vrednosti, razdeli na toliko enakih delov, za kolikor let je bila premija vplačevana.
- UPRS Sodba II U 172/2019-13Upravno sodišče RS · 2022
Povprečenje ni namenjeno splošnemu znižanju davčne stopnje v primeru prejema enkratnega (izrednega) dohodka, ampak pomeni korektiv pri obdavčitvi enkratnega izplačila periodičnih dohodkov na podlagi sodne (oziroma upravne) odločbe, ki bi jih davčni zavezanec sicer že moral prejemati prek daljšega časovnega obdobja, kot so plače, nadomestila plač, pokojnine ipd. Na tak način zagotavlja, da davčni zavezanci, ki so v enem davčnem letu prejeli dohodke, ki bi jih morali v več preteklih letih, z davčnega vidika niso v slabšem položaju kot osebe, ki so enake dohodke prejemale sproti in jim je bila dohodnina odmerjena vsako leto posebej.
- UPRS Sodba I U 149/2018-9Upravno sodišče RS · 2019
Prispevki, ki jih mora za zavarovance plačevati delodajalec na osebni račun zavarovanca – člana, predstavljajo dohodek, ki pa se na podlagi 200. člena ZPIZ-2 in v povezavi s 1. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo. Pri izplačilu odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca – člana pa gre za izplačilo pravice iz naslova zavarovanja, za pridobitev dohodka, s katerim lahko zavezanec razpolaga, v obravnavanem primeru, skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2, za dohodek leta 2016.
- UPRS Sodba I U 220/2018-11Upravno sodišče RS · 2018
Tožnik je ves davčni postopek ugovarjal izpodbijani odmerni odločbi zato, ker pri odmeri ni bilo upoštevano povprečenje dohodka pod oznako 6300 - drugi dohodki. Pri tem se je že v ugovoru zoper informativni izračun skliceval na 11. člen ZKDPZJU ter na navodila oziroma pojasnila DURS, ki se nanašajo na omenjeno pravno podlago in ki naj bi omogočala, da se v zvezi z izplačanim dohodkom uporabi metoda povprečenja. Kljub temu se davčni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi o omenjenem ugovoru ni izrekel, temveč se je o njem izrekel šele organ druge stopnje, ko je odločal o tožnikovi pritožbi.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 172/2019-13Upravno sodišče RS · 12. 1. 2022
Povprečenje ni namenjeno splošnemu znižanju davčne stopnje v primeru prejema enkratnega (izrednega) dohodka, ampak pomeni korektiv pri obdavčitvi enkratnega izplačila periodičnih dohodkov na podlagi sodne (oziroma upravne) odločbe, ki bi jih davčni zavezanec sicer že moral prejemati prek daljšega časovnega obdobja, kot so plače, nadomestila plač, pokojnine ipd. Na tak način zagotavlja, da davčni zavezanci, ki so v enem davčnem letu prejeli dohodke, ki bi jih morali v več preteklih letih, z davčnega vidika niso v slabšem položaju kot osebe, ki so enake dohodke prejemale sproti in jim je bila dohodnina odmerjena vsako leto posebej.
- UPRS Sodba I U 149/2018-9Upravno sodišče RS · 5. 2. 2019
Prispevki, ki jih mora za zavarovance plačevati delodajalec na osebni račun zavarovanca – člana, predstavljajo dohodek, ki pa se na podlagi 200. člena ZPIZ-2 in v povezavi s 1. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo. Pri izplačilu odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca – člana pa gre za izplačilo pravice iz naslova zavarovanja, za pridobitev dohodka, s katerim lahko zavezanec razpolaga, v obravnavanem primeru, skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2, za dohodek leta 2016.
- UPRS Sodba I U 220/2018-11Upravno sodišče RS · 11. 12. 2018
Tožnik je ves davčni postopek ugovarjal izpodbijani odmerni odločbi zato, ker pri odmeri ni bilo upoštevano povprečenje dohodka pod oznako 6300 - drugi dohodki. Pri tem se je že v ugovoru zoper informativni izračun skliceval na 11. člen ZKDPZJU ter na navodila oziroma pojasnila DURS, ki se nanašajo na omenjeno pravno podlago in ki naj bi omogočala, da se v zvezi z izplačanim dohodkom uporabi metoda povprečenja. Kljub temu se davčni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi o omenjenem ugovoru ni izrekel, temveč se je o njem izrekel šele organ druge stopnje, ko je odločal o tožnikovi pritožbi.