468. člen ZKP-UPB1

Ker otrok, ki še ni dopolnil 14. leta starosti, ne more biti storilec kaznivega dejanja, je očitno, da je zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka proti otroku treba zavrniti.

Zmotno je stališče sodnika za mladoletnike, da dopolnjena mladoletnikova starost osemnajstih let, vpliva na smotrnost kazenskega postopka, saj se lahko v skladu s prvim odstavkom 451. člena ZKP postopek proti mladoletnikom vodi proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ki konkretizirajo bodisi večkratna, načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje skupaj z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje izvrševanja očitanih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje, načrt, priprava na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, zakonski znak „ukvarjanje“ v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka proti mladoletniku ni ustrezno konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhaja, da se mladoletniku očita prevoz tujcev po ozemlju RS z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali drugega, zaradi česar sodišče druge stopnje zaključuje, da dejanje, ki ga je mladoletnik osumljen, ni kaznivo dejanje.

Tako je tudi po presoji višjega sodišča, na podlagi 4. točke prvega odstavka 181. člena ZKP (glede na to, da se v pripravljalnem postopku proti mladoletniku smiselno uporablja določba 181. člena ZKP), podan razlog, ki izključuje kazenski pregon zoper mladoletnika, ker ni dokazov, da naj bi mladoletnik storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato je višje sodišče ob izostanku dokazov, da naj bi mladoletni, sedaj polnoletni A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje, sledilo zahtevi sodnice za mladoletnike prvostopenjskega sodišča in sklenilo, da na podlagi prvega odstavka 468. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZKP zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka državne tožilke zoper mladoletnika zavrne.

Prvi odstavek 468. člena ZKP med drugim določa, da če se sodnik za mladoletnike z zahtevo državnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka ne strinja, zahteva, naj o tem odloči senat za mladoletnike višjega sodišča. Sodnica za mladoletnike je v zahtevi pravilno ugotovila, da mladoletnica v času od julija do 15. septembra 2019, ko se ji očita, da bi naj storila kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, še ni bila stara 14 let, torej je bila še otrok. 452. člen ZKP določa, da če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star 14 let, se kazenski postopek ustavi in o tem obvesti organ socialnega varstva. Pritožbeno sodišče je zato o zahtevi sodnice za mladoletnike odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodnica bo po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi kazenskega postopka obvestila o tem pristojni organ socialnega varstva, da lahko le ta ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi. V obvestilu bo navedla podroben opis kaznivega dejanja, ki naj bi ga mladoletnica storila in druge zbrane podatke, ki so pomembni za organ socialnega varstva. Sodišče pa od organa socialnega varstva ne more zahtevati poročila, kako je ukrepal na podla

XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna

Sodnik za mladoletnike ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo poda državni tožilec v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka, temveč le na opis dejanja. Nestrinjanje sodnika za mladoletnike s pravno opredelitvijo dejanja v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka zato ni razlog, o katerem bi odločal senat za mladoletnike višjega sodišča v smislu določbe prvega odstavka 468. člena ZKP.