466. člen ZKP-UPB1
(1)Kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do treh let ali denarna kazen, lahko državni tožilec odloči, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka, čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, če glede na naravo kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejšnje življenje in njegove osebne lastnosti spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn. Za ugotovitev teh okoliščin lahko zahteva državni tožilec sporočila od mladoletnikovih staršev oziroma skrbnika ter od drugih oseb in ustanov; če je potrebno, pa lahko pokliče te osebe in tudi mladoletnika na državno tožilstvo, da zve take okoliščine neposredno od njih. Prav tako lahko zahteva mnenje o smotrnosti postopka proti mladoletniku tudi od organa socialnega varstva.
(2)Pod pogoji iz prejšnjega odstavka sme državni tožilec odločiti, da bo ovadbo zoper mladoletnika odstopil v postopek poravnavanja. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe 161.a člena tega zakona, v njem pa lahko sodelujejo tudi starši mladoletnika.
(3)Kadar je izvrševanje kazni ali vzgojnega ukrepa v teku, sme državni tožilec odločiti, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka za drugo mladoletnikovo kaznivo dejanje, če glede na težo tega kaznivega dejanja ter glede na kazen oziroma vzgojni ukrep, ki se izvršuje, postopek in izrek kazenske sankcije zanj ne bi imela smisla.
(4)Če državni tožilec v primerih iz prvega in tretjega odstavka tega člena spozna, da uvedba postopka proti mladoletniku ne bi dosegla svojega namena, obvesti o tem organ socialnega varstva in oškodovanca ter jima sporoči razloge; oškodovanec lahko v osmih dneh zahteva od senata za mladoletnike, naj uvede postopek.
- VSL Sklep II Kp 87624/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Zmotno je stališče sodnika za mladoletnike, da dopolnjena mladoletnikova starost osemnajstih let, vpliva na smotrnost kazenskega postopka, saj se lahko v skladu s prvim odstavkom 451. člena ZKP postopek proti mladoletnikom vodi proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ki konkretizirajo bodisi večkratna, načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje skupaj z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje izvrševanja očitanih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje, načrt, priprava na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, zakonski znak „ukvarjanje“ v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka proti mladoletniku ni ustrezno konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhaja, da se mladoletniku očita prevoz tujcev po ozemlju RS z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali drugega, zaradi česar sodišče druge stopnje zaključuje, da dejanje, ki ga je mladoletnik osumljen, ni kaznivo dejanje.
- VSL Sklep II Kp 2242/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Izpodbijani sklep ne vsebuje presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper obdolženca, pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP). Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 2. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Kp 87624/2023Višje sodišče v Ljubljani · 13. 2. 2024
Zmotno je stališče sodnika za mladoletnike, da dopolnjena mladoletnikova starost osemnajstih let, vpliva na smotrnost kazenskega postopka, saj se lahko v skladu s prvim odstavkom 451. člena ZKP postopek proti mladoletnikom vodi proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ki konkretizirajo bodisi večkratna, načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje skupaj z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje izvrševanja očitanih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje, načrt, priprava na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, zakonski znak „ukvarjanje“ v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka proti mladoletniku ni ustrezno konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhaja, da se mladoletniku očita prevoz tujcev po ozemlju RS z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali drugega, zaradi česar sodišče druge stopnje zaključuje, da dejanje, ki ga je mladoletnik osumljen, ni kaznivo dejanje.
- VSL Sklep II Kp 2242/2017Višje sodišče v Ljubljani · 28. 8. 2018
Izpodbijani sklep ne vsebuje presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper obdolženca, pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP). Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca.