67. člen ZBan-UPB1
Predpis o kapitalu in kapitalskih zahtevah
Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s katerim določi: 1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala banke in kapitalske ustreznosti, 2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti, 3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka 66. člena tega zakona, 4. podrobnejši način izračuna tveganjem prilagojene aktive s tem, da določi uteži za tehtanje kreditnih tveganj in faktorje za upoštevanje zunajbilančnih postavk, 5. podrobnejši način izračuna drugih kapitalskih zahtev, 6. pogoje za oprostitev izračunavanja in izpolnjevanja kapitalskih zahtev za valutna oziroma tržna tveganja, 7. pogoje, ki jih mora izpolnjevati interni model, da ga banka lahko uporabi za namen izračunavanja kapitalskih zahtev za valutna oziroma tržna tveganja.
- VSL Sodba X Kp 27473/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Sodišče prve stopnje je ustrezno razumelo konkretni opis očitanega kaznivega dejanja v obtožnici kot konkretni dejanski stan kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ in se do navedenega opredelilo v zaključku točke 12 obrazložitve izpodbijane sodbe ter posebej v poglavju, ki se nanaša na pravno presojo dejanja. Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu, da je iz opisa očitka jasno razvidna povezava negativnega vrednotenja obtoženčevega aktivnega ravnanja, to je podpisa sklepa o odobritvi kredita, z vsebino norm, ki so ga zavezovale kot predsednika uprave. Zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku sodbe navedena normativna podlaga predstavlja ustrezno regulativo dolžnega ravnanja obtoženca, ki je, preko podpisa sklepa o odobritvi kredita družbi, katera pogojev za to ni izpolnjevala, deloval v nasprotju z interesom banke, saj je vedel, da ni preverjena sposobnost družbe za vračilo kredita ter realna vrednost sekundarne možnosti poplačila kredita, to je vrsta in obseg zavarovanj (izraba položaja v kombinaciji z opustitvijo dolžnega ravnanja), je pravilen. Iz navedenega opisa je razvidno, da se obtožencu očita ravnanje v naspro
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 12. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba X Kp 27473/2016Višje sodišče v Ljubljani · 27. 12. 2021
Sodišče prve stopnje je ustrezno razumelo konkretni opis očitanega kaznivega dejanja v obtožnici kot konkretni dejanski stan kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ in se do navedenega opredelilo v zaključku točke 12 obrazložitve izpodbijane sodbe ter posebej v poglavju, ki se nanaša na pravno presojo dejanja. Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu, da je iz opisa očitka jasno razvidna povezava negativnega vrednotenja obtoženčevega aktivnega ravnanja, to je podpisa sklepa o odobritvi kredita, z vsebino norm, ki so ga zavezovale kot predsednika uprave. Zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku sodbe navedena normativna podlaga predstavlja ustrezno regulativo dolžnega ravnanja obtoženca, ki je, preko podpisa sklepa o odobritvi kredita družbi, katera pogojev za to ni izpolnjevala, deloval v nasprotju z interesom banke, saj je vedel, da ni preverjena sposobnost družbe za vračilo kredita ter realna vrednost sekundarne možnosti poplačila kredita, to je vrsta in obseg zavarovanj (izraba položaja v kombinaciji z opustitvijo dolžnega ravnanja), je pravilen. Iz navedenega opisa je razvidno, da se obtožencu očita ravnanje v naspro