Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP)

Ta zakon določa vrste, obliko in način ter delovno in organizacijsko zasnovo opravljanja navigacijskih služb zračnega prometa, ureja obseg služb, prostorsko zasnovo njihovega opravljanja in certifikat o usposobljenosti, vrste in obseg objektov, naprav in sistemov potrebnih za izvajanje storitev služb, financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, vodenje računovodskih evidenc in oblikovanje stroškovne baze, naloge in pooblastila javnega podjetja ter sodelovanje z istovrstnimi službami v drugih državah in mednarodnih organizacijah, odškodninsko odgovornost in obveznost zavarovanja odgovornosti, nadzor nad službami in sankcije za kršitve določb tega zakona.

(1)V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot ga določajo predpisi o letalstvu.

(2)S pojmom predpisi o letalstvu so v tem zakonu upoštevane določbe zakona, ki ureja letalstvo in mednarodne pogodbe, ki urejajo področje navigacijskih služb ter na njihovi podlagi izdani predpisi in drugi akti.

(1)Službe zračnega prometa, službe letalskih informacij, službo letalskih telekomunikacij, službo letalske meteorologije ter službo iskanja in reševanja zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: navigacijske službe zračnega prometa) v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija v skladu s predpisi o letalstvu in določbami tega zakona.

(2)Službe zračnega prometa, službe letalskih informacij in služba letalskih telekomunikacij (v nadaljnjem besedilu: službe) se zagotavljajo v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v okviru javnega podjetja in v skladu z določbami zakona o gospodarskih javnih službah, v kolikor ta zakon ne določa drugače in se izvajajo v skladu s predpisi o letalstvu.

(3)Služba letalske meteorologije se zagotavlja v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v okviru sistema državne uprave pri ministrstvu, pristojnem za meteorologijo in se izvaja v skladu s predpisi o letalski meteorologiji in predpisi o letalstvu.

(4)Služba iskanja in reševanja zrakoplovov se zagotavlja v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v okviru sistema državne uprave, pri ministrstvu, pristojnem za letalstvo, ministrstvu, pristojnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve in ministrstvu, pristojnem za zdravje. Izvaja se v skladu s predpisi o letalstvu in predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(5)V primeru, da se na podlagi strokovne analize ugotovi možnost smotrnejšega in kvalitetnejšega izvajanja služb iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v okviru javnega podjetja, lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) prenese izvajanje teh služb na javno podjetje iz 4. člena tega zakona.

(1)Za izvajanje služb iz drugega odstavka prejšnjega člena ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo. Pravice in obveznosti ustanovitelja javnega podjetja izvaja za Republiko Slovenijo vlada.

(2)Firma javnega podjetja je: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

(3)Skrajšano ime firme je: KZPS, d.o.o.

(4)Angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, Limited.

(5)Skrajšano angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Ltd.

(6)Sedež javnega podjetja se določi v aktu o ustanovitvi.

(1)Republika Slovenija je ustanoviteljica in edina družbenica javnega podjetja. Ustanovni kapital se določi v denarju in stvarnih vložkih. Ustanovni kapital v denarju znaša največ 240.000.000 tolarjev.

(2)Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki ga za obdobje 5 let imenuje vlada. Nadzorni svet imenuje vlada za obdobje 4 let. Direktor in člani nadzornega sveta so po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovani.

(3)Za člane nadzornega sveta se imenujejo predstavniki vlade in predstavniki delavk oziroma delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev). Za tiste člane nadzornega sveta, ki jih imenuje vlada, se na predlog ministrice ali ministra, pristojnega za letalstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), imenujejo predstavniki ministrstva, pristojnega za letalstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ministrstva, pristojnega za finance in ministrstva, pristojnega za obrambo, ki opravljajo naloge v zvezi z letalstvom. Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi z aktom o ustanovitvi in ni večje od ene tretjine vseh članov nadzornega sveta.

(4)Javno podjetje lahko začne z opravljanjem dejavnosti iz drugega oziroma petega odstavka 3. člena tega zakona, ko izpolni pogoje, določene v predpisih o gospodarskih družbah in pogoje iz določb tega zakona.

(5)Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju vlade.

(1)Javno podjetje izvaja storitve v okviru služb v slovenskem zračnem prostoru in izven njega v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Javno podjetje izvaja storitve v okviru služb v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo zakon, ki ureja letalstvo in na njegovi podlagi izdani predpisi in drugi akti, mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in na njihovi podlagi izdani akti ter v skladu z določbami tega zakona. Vlada natančneje določi obseg izvajanja storitev služb.

(3)Z izvajanjem storitev v okviru služb mora biti zagotovljena varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s službami ter zagotovljeni leti zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja, leti v humanitarne ali zdravstvene namene ter leti zrakoplovov v sili in leti državnih zrakoplovov.

(4)Če je zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso mednarodna letališča in na vojaških letališčih, določeno s predpisi o letalstvu glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, določi način in obliko zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na teh letališčih vlada. Stroške zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso javna letališča, razen za državne zrakoplove, v celoti pokrije upravljalec letališča, v skladu s pisno pogodbo, ki jo sklene z javnim podjetjem oziroma drugim izvajalcem posamezne navigacijske službe zračnega prometa, če predpisanih služb ne zagotovi na drug način.

(1)Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa mora pridobiti certifikat o usposobljenosti za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: certifikat o usposobljenosti) v skladu s tem zakonom.

(2)Certifikat o usposobljenosti je vezan na določen zračni prostor in se izda za vsako navigacijsko službo zračnega prometa posebej ali za več navigacijskih služb zračnega prometa skupaj. Certifikat o usposobljenosti izda minister, na predlog pristojnega organa v sestavi ministrstva, ki pred tem opravi celovit pregled in preveritev izpolnjevanja predpisanih pogojev. Odločba ministra o izdaji certifikata o usposobljenosti je dokončna v upravnem postopku. Veljavnost certifikata o usposobljenosti se določi glede na pogostost tehničnih in tehnoloških sprememb, ki se ugotavljajo z rednim preverjanjem. Veljavnost certifikata o usposobljenosti ne more biti daljša od treh let in se lahko podaljša po postopku, ki velja za njegovo pridobitev.

(3)Za pridobitev certifikata o usposobljenosti mora izvajalec izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa določajo zakon, ki ureja letalstvo in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter pogoje glede: a)  tehnične in operativne usposobljenosti in primernosti; b)  sistemov in postopkov zagotavljanja varnosti zračnega prometa; c)  sistema poročanja; d)  kvalitete navigacijske službe zračnega prometa; e)  finančne stabilnosti; f)   obveznosti in zavarovalnega kritja iz naslova odgovornosti; g)  lastniške in organizacijske strukture; h)  človeških virov; i)    varovanja. Pogoje za izdajo certifikata o usposobljenosti iz tega odstavka in način preverjanja natančneje predpiše vlada na predlog ministra.

(4)Certifikat o usposobljenosti velja glede na ugotovljene pogoje in okoliščine ob njegovi izdaji.

(5)V primeru, da izvajalec navigacijske službe zračnega prometa ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev certifikata o usposobljenosti, lahko minister, na predlog pristojnega organa v sestavi ministrstva, začasno odvzame oziroma v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost in hkrati odredi potrebne ukrepe za izvajanje služb v času do vrnitve oziroma ponovne pridobitve certifikata o usposobljenosti. Pred odločitvijo ministra opravi potrebne strokovne preveritve pristojni organ v sestavi ministrstva. Izvajalec mora za vrnitev certifikata o usposobljenosti odpraviti pomanjkljivosti v roku dveh mesecev.

(6)Izvajalec mora navigacijske službe zračnega prometa izvajati v skladu s pogoji izdanega certifikata.

(1)Javno podjetje upravlja z objekti, napravami in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa, potrebnimi za izvajanje teh služb ter z njimi povezanimi zemljišči (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura). Upravljanje po tem zakonu pomeni obratovanje, vodenje in skrb za vzdrževanje, prenovo, gradnjo ter planiranje razvoja in posodabljanja infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov v skladu z nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva v Republiki Sloveniji.

(2)Medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem infrastrukture se dogovorijo s pogodbo med javnim podjetjem in Republiko Slovenijo, v imenu katere pogodbo sklene vlada.

(3)V primeru spremenjenih pogojev izvajanja služb, ki bi lahko vplivali na varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa, lahko Republika Slovenija ponovno prevzame sorazmeren del infrastrukture v upravljanje.

(4)Javno podjetje mora zagotoviti varovanje infrastrukture iz prvega odstavka tega člena ter jo zavarovati za primere poškodb ali uničenja.

(5)Infrastrukture iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno obremeniti s hipoteko.

(1)Navigacijske službe zračnega prometa se financirajo iz pristojbin za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: pristojbine), s ceno za druge storitve v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in iz prihodkov iz prvega odstavka 10. člena tega zakona.

(2)Za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa se zaračunavajo:

-       pristojbine na zračnih poteh;

-       priletno-odletne pristojbine;

-       pristojbine iz naslova opravljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih in

-       cene drugih storitev v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.

(3)Višino pristojbin iz prejšnjega odstavka določa vlada na podlagi tretjega odstavka 164. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 114/02, 31/05 in 39/05) v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisanimi pravili, ki se nanašajo na pristojbine za storitve navigacijskih služb zračnega prometa. Sredstva, katerih vir so pristojbine, cene storitev iz tega člena in sredstva, ustvarjena po prvem odstavku 10. člena tega zakona, so prihodki javnega podjetja, s katerimi javno podjetje poravnava obveznosti iz prve in druge alinee 13. člena tega zakona, sredstva, potrebna za pokrivanje stroškov po tretji, četrti in peti alinei 13. člena tega zakona, pa javno podjetje na podlagi izkazanih stroškov v stroškovnih bazah nemudoma nakaže na račun proračuna Republike Slovenije.

(4)Pristojbine in cene storitev iz tega člena se zaračunavajo na podlagi domačih predpisov, mednarodnih pogodb in drugi aktov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(1)V kolikor zaračunavanje pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ne bi bilo dovoljeno ali zadostno za pokrivanje celotnih stroškov storitev služb, mora javno podjetje z ekonomskimi, organizacijskimi, tehnološkimi, strukturnimi oziroma podobnimi ukrepi zagotoviti nemoteno izvajanje služb. Če s takimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega izvajanja služb, financiranje teh služb, v višini razlike do dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki od pristojbin, zagotovi Republika Slovenija.

(2)Pristojno ministrstvo in javno podjetje skleneta posebno pogodbo o zagotavljanju storitev služb, če se na tak način, zaradi izvršitve sprejetih obveznosti Republike Slovenije oziroma potreb letenja državnih zrakoplovov, zagotavlja fleksibilna uporaba zračnega prostora Republike Slovenije oziroma prepreči uvedba omejitev ali prepovedi uporabe zračnega prostora.

(3)Kolikor stroški izvajanja storitev v okviru služb bremenijo Republiko Slovenijo, mora javno podjetje v rokih, ki so z zakonom, ki ureja javne finance, določeni za pripravo proračuna Republike Slovenije, sporočiti ministru obseg in utemeljitev pričakovanih prihodkov iz proračuna.

(4)Obračun stroškov, ki bremenijo Republiko Slovenijo, se opravi na podlagi dejansko opravljenih storitev. Ta obračun lahko na stroške javnega podjetja preveri neodvisni revizor, ki ga imenuje vlada.

Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa mora voditi računovodske evidence ali razvide za storitve navigacijskih služb zračnega prometa ločeno od računovodskih evidenc ali razvidov za druge dejavnosti, ki jih opravlja, oziroma mora zagotoviti preglednost financiranja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z računovodskimi standardi.

(1)Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, so dolžni o lastnih stroških izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa voditi stroškovne baze.

(2)Na podlagi stroškovnih baz iz prejšnjega odstavka Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo v sestavi Ministrstva za promet vodi in vzdržuje skupno stroškovno bazo za oblikovanje pristojbin navigacijskih služb zračnega prometa. Izvajalci so Upravi Republike Slovenije za civilno letalstvo dolžni zagotoviti potrebne podatke v predpisanih rokih. Ministrstvo tekoče opravlja strokovni nadzor nad vodenjem stroškovnih baz in oblikovanjem cene za enoto storitve. Stroškovno bazo za Republiko Slovenijo odobri minister.

(3)Postopke v zvezi z oblikovanjem stroškovnih baz za zaračunavanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa predpiše vlada, na usklajen predlog ministra, ministra, pristojnega za finance in ministra, pristojnega za meteorološko službo. Pri tem upošteva mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in urejajo področje navigacijskih služb zračnega prometa ter na njihovi podlagi izdane akte.

S prihodki iz naslova opravljenih storitev navigacijskih služb zračnega prometa se zagotavljajo sredstva za:

-       opravljanje storitev služb javnega podjetja in sredstva za vzdrževanje, prenovo in razvoj infrastrukture iz prvega odstavka 8. člena tega zakona;

-       prispevke Republike Slovenije v proračun EUROCONTROL in proračune podobnih organizacij s področja navigacijskih služb zračnega prometa;

-       zagotavljanje službe letalske meteorologije;

-       zagotavljanje službe iskanja in reševanja zrakoplovov;

-       pokrivanje stroškov, ki jih imajo državni organi z izdajo certifikata o usposobljenosti izvajalca navigacijske službe zračnega prometa in rednim preverjanjem predpisanih pogojev za ohranitev njegove veljavnosti.

(1)Javno podjetje lahko, poleg storitev, ki se izvajajo v pogojih javne službe, opravlja tudi druge naloge povezane z delovanjem služb, ki se določijo z aktom o ustanovitvi.

(2)Javno podjetje mora na zahtevo ministra sodelovati pri pripravi strokovnih podlag za izdajo predpisov s področja služb in tudi pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja navigacijskih služb zračnega prometa.

(3)Javno podjetje na zahtevo ministrstva opravi tehnične kontrole in izvedenska dela s svojega delovnega področja za potrebe vodenja upravnih postopkov s področja pristojnosti ministrstva. Ministrstvo za te naloge zagotovi ustrezno finančno nadomestilo.

(4)Javno podjetje lahko s soglasjem vlade ponuja in opravlja storitve služb iz 3. člena tega zakona in naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena v mednarodnem okviru, če ustrezajo namenu ter koristim javnega podjetja in ne povečujejo stroškov izvajanja obveznih javnih služb.

(5)Javno podjetje lahko v skladu z aktom o ustanovitvi poleg storitev navigacijskih služb zračnega prometa po tem zakonu, opravlja tudi druge storitve, ki so povezane s področjem navigacijskih služb zračnega prometa ter ustvarja poslovne povezave s tega področja, če to ne ovira izvajanja javne službe.

(6)Prihodki, ki jih javno podjetje ustvari z opravljanjem storitev oziroma nalog iz četrtega in prejšnjega odstavka tega člena so izvirni prihodek javnega podjetja.

(1)Javno podjetje izdela program opravljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa zaradi zagotavljanja: varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa; pristojbin in cen v mednarodni primerjavi; razvoja človeških virov; tehnično-tehnološke primernosti infrastrukture; razvoja služb v skladu z usmeritvami nacionalnega programa razvoja civilnega letalstva skladno z mednarodnimi letalskimi standardi. Program opravljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa se izdela za obdobje petih let in se vsako leto preverja in dopolnjuje. Program sprejme vlada.

(2)Javno podjetje vsaj enkrat letno poroča ministru in nadzornemu svetu o poslovnih rezultatih ter ukrepih in odločitvah, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti zračnega prometa, višino pristojbin ter pogoje dela zaposlenih.

(3)Javno podjetje mora v primeru spremenjenih razmer ali okoliščin, s ciljem doseganja gospodarnosti, smotrnosti in varčnosti poslovanja pri izvajanju služb, sprejeti ustrezne ukrepe in nemudoma predložiti ministru predlog za spremembo pogojev opravljanja teh služb.

(1)Javno podjetje, na zahtevo in po pooblastilu ministra, sodeluje pri zastopanju Republike Slovenije v odnosih z organizacijami uporabnikov in drugih izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter pristojnimi organi drugih držav v zadevah z delovnega področja služb.

(2)Javno podjetje lahko sklepa sporazume o koordinaciji in podobne operativne sporazume z izvajalci istovrstnih služb v drugih državah, v okviru ustaljene mednarodne prakse in dogovorjenih navigacijskih načrtov.

Ministrstvo obvešča izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa o stanju notranjih in mednarodnih razmer, ki bi lahko vplivale na izvajanje teh služb ter z njimi opravi posvetovanja glede ključnih vprašanj o izvajanju teh služb v danih razmerah.

(1)Delavec javnega podjetja je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči javnemu podjetju pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti.

(2)Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči delavec javnega podjetja tretji osebi, je nasproti tej osebi odškodninsko odgovorno javno podjetje.

(3)Tretja oseba lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.

(1)Javno podjetje mora zavarovati odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam do višine, ki jo določi vlada.

(2)Zavarovanje iz prejšnjega odstavka se sklene glede odgovornosti za škode povzročene v zvezi z izvajanjem storitev služb iz 3. člena tega zakona, ki jih zagotavlja javno podjetje.

(3)Če zavarovanje iz prvega odstavka tega člena ne zadostuje za pokritje dejanske škode po določenem škodnem primeru za povračilo nepokritega dela škode jamči Republika Slovenija.

(1)Za varstvo interesov uporabnikov storitev navigacijskih služb zračnega prometa, pristojni organ v sestavi ministrstva najmanj enkrat na leto izvede posvetovanje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in predstavnikov uporabnikov glede izvajanja storitev in delovanja navigacijskih služb zračnega prometa, skladno z uveljavljeno mednarodno prakso. Kot uporabniki storitev se štejejo pravne in fizične osebe, ki uporabljajo slovenski zračni prostor, oziroma njihova mednarodna združenja. Način sklica in izvedbe posvetovanja predpiše minister.

(2)Uporabniki storitev navigacijskih služb zračnega prometa morajo uporabljati te storitve v skladu s predpisi, glede na njihov namen in zmogljivosti ter na način, ki pod enakimi pogoji ne omejuje drugih uporabnikov teh storitev.

(1)Strokovni nadzor nad izvajalci navigacijskih služb usklajeno izvršujejo pristojna ministrstva zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa v javnem interesu in v ta namen dajejo splošne usmeritve izvajalcem teh služb. Če usmeritve zadevajo obrambne interese države ali druge varnostne razloge, mora ministrstvo predhodno pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za obrambo.

(2)Javno podjetje mora ministrstvu, za opravljanje njegovih nadzorstvenih nalog, dati na razpolago vse potrebne informacije in posredovati ustrezno dokumentacijo.

(3)Upravno strokovni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, v obsegu kot ga urejajo določbe 166. do 179. člena zakona o letalstvu, opravljajo pristojni organi ministrstva.

(1)Javno podjetje mora zagotoviti, da storitve služb izvaja le tisto letalsko osebje in drugo strokovno osebje po določbah zakona, ki ureja letalstvo, ki ima predpisana dovoljenja za delo oziroma licence, ratinge, pooblastila, spričevala oziroma potrdila.

(2)Delavci ministrstva, pristojnega za obrambo, ki pri javnem podjetju opravljajo naloge za potrebe države in naloge v okviru služb, so izenačeni z delavci javnega podjetja glede pogojev dela, izobraževanja in obnavljanja dovoljenj za delo oziroma licenc, ratingov, pooblastil, spričeval oziroma potrdil za delo na delovnem področju služb.

(3)Disciplinski postopek zoper delavce ministrstva, pristojnega za obrambo, zaradi kršitev obveznosti pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka, lahko predlaga ministru, pristojnemu za obrambo, direktor javnega podjetja.

(1)Z globo od 1,500.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

1.     izvaja storitve v nasprotju s pogoji izdanega certifikata (šesti odstavek 7. člena);

2.     opusti skrb za vzdrževanje ali prenovo oziroma posodabljanje infrastrukture ali opusti varovanje infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov (prvi in četrti odstavek 8. člena);

3.     ne izdela programa izvajanja služb javnega podjetja v skladu z določbami tega zakona (prvi odstavek 15. člena);

4.     ne poroča ministru ali nadzornemu svetu v skladu z določbami tega zakona (drugi odstavek 15. člena);

5.     v primeru spremenjenih razmer ali okoliščin ne sprejme ustreznih ukrepov in jih ne predloži ministru v skladu z določbami tega zakona (tretji odstavek 15. člena);

6.     vodi računovodske evidence v nasprotju z določbami tega zakona (11. člen).

(2)Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

(1)Z globo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

1.     na zahtevo ministra ne sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za izdajo pravnih aktov z delovnega področja služb oziroma pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja služb (drugi odstavek 14. člena);

2.     ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu z določbami tega zakona (19. člen);

3.     za namene opravljanja nadzora ne postopa v skladu z določbami tega zakona (drugi odstavek 21. člena);

(2)Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

(1)Infrastrukturo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ter morebitna finančna sredstva prevzame javno podjetje kot sredstva v upravljanju v obsegu kot ga določi vlada.

(2)Javno podjetje prevzame sredstva iz prejšnjega odstavka v upravljanje najkasneje z dnem začetka izvajanja javne službe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(3)Pred predajo sredstev infrastrukture javnemu podjetju opravi cenitev teh sredstev neodvisni cenilec oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga na predlog ministra določi vlada.

Delavci, ki so zaposleni pri ministrstvu oziroma njegovem organu v sestavi in opravljajo strokovne naloge z delovnega področja služb, preidejo na delo v javno podjetje z dnem, ko to začne z opravljanjem dejavnosti v skladu z določbami tega zakona, pri čemer mora biti zagotovljeno izvajanje upravnih in nadzorstvenih nalog v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa.

Javno podjetje je dolžno z dnem začetka opravljanja njegove dejavnosti prevzeti kritje vseh stroškov iz 214. člena zakona o letalstvu za prevzete delavce, ki jih je na dan uveljavitve tega zakona krila država.

(1)Za delavce javnega podjetja velja, da do sklenitve posebne kolektivne pogodbe za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa iz petega odstavka 5. člena tega zakona, zadržijo vse pravice, pridobljene na Upravi Republike Slovenije za civilno letalstvo.

(2)V vmesnem obdobju, od začetka opravljanja dejavnosti javnega podjetja do sklenitve posebne kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka, se za delavce javnega podjetja uporablja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(3)Vzpostavljene pogodbene pravice in obveznosti iz delovnih razmerij med vsakim od delavcev iz 26. člena tega zakona in ministrstvom oziroma njegovim organom v sestavi, postanejo z dnem začetka opravljanja dejavnosti javnega podjetja, v enakem obsegu pravice in obveznosti med javnim podjetjem in takim delavcem.

(1)V roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona, vlada in pristojni organi zagotovijo, da so izpolnjeni predpisani pogoji, da lahko javno podjetje začne z opravljanjem dejavnosti služb, pri čemer mora izvajalec navigacijske službe zračnega prometa pridobiti certifikat o usposobljenosti iz 7. člena tega zakona najkasneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)V roku dvanajstih mesecev od začetka delovanja javnega podjetja se organizirajo uporabniki storitev navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisom ministra, ki ga izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Predpis iz tretjega odstavka 7. člena zakona vlada izda v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Globe, določene s tem zakonom, se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopkih o prekrških izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za posamezne kršitve določene v 23. in 24. členu tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.