Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP)

Ta zakon določa vrste, obliko in način ter organizacijsko zasnovo zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa, obseg služb in prostorsko zasnovo njihovega izvajanja, vrste in obseg objektov, naprav in sistemov, potrebnih za izvajanje storitev služb, financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, dostop do računovodskih izkazov in vodenje skupne stroškovne baze za Republiko Slovenijo, naloge in pooblastila izvajalcev ter sodelovanje z istovrstnimi subjekti v drugih državah in mednarodnih organizacijah, odškodninsko odgovornost in obveznost zavarovanja odgovornosti, nadzor in sankcije za kršitve določb tega zakona.

(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.»operativni zračni promet« pomeni vse lete, ki se ne izvajajo v skladu z določili za splošni zračni promet, za katere je pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;

2.»predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu« so Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 10), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) in Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) ter z njimi povezana izvedbena pravila;

3.»stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerim se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;

4.»prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev« so prekinitve zagotavljanja služb in verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, ki lahko nastanejo kot posledica prekinitve delovnih procesov, vojaških konfliktov ali dejanj nezakonitega vmešavanja in naravnih nesreč, kot so opredeljene v odobrenih dokumentih izvajalca služb.

(2)Ostali izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi in drugi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju letalstva.

(3)Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja upravno-strokovni oziroma varnostni nadzor zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, predpisi o letalstvu in predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.

(1)Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije se v javnem interesu zagotavlja v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Službe zračnega prometa (ATS), letalske informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe (CNS) (v nadaljnjem besedilu: službe) za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru javnega podjetja, katerega ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija. Službe se zagotavljajo v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v kolikor ta zakon oziroma predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu ne določajo drugače.

(3)Meteorološke službe za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru ministrstva, pristojnega za meteorologijo.

(4)Vlada na usklajen predlog ministra in ministrice oziroma ministra, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister za obrambo), določi način in pogoje izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa za potrebe operativnega zračnega prometa. Pri tem se upošteva tudi vojaške standarde.

(1)Za izvajanje služb iz drugega odstavka prejšnjega člena ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo.

(2)Firma javnega podjetja je: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

(3)Skrajšano ime firme je: KZPS, d.o.o.

(4)Angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, Limited.

(5)Skrajšano angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Ltd.

(6)Sedež javnega podjetja se določi v aktu o ustanovitvi.

(7)V aktu o ustanovitvi se lahko določijo tudi druge naloge na področju navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih mora javno podjetje izpolnjevati zaradi zagotavljanja javnega interesa oziroma izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa.

(1)Republika Slovenija je ustanoviteljica in edina družbenica javnega podjetja. Ustanovni kapital se določi v denarju in stvarnih vložkih. Ustanovni kapital v denarju znaša največ 1.000.000,00 eurov.

(2)Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki ga za obdobje 5 let imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet imenuje ustanovitelj za obdobje 4 let. Direktor in člani nadzornega sveta so po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovani.

(3)Za člane nadzornega sveta se imenujejo predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavk oziroma delavcev javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: delavci). Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi z aktom o ustanovitvi in je enako eni tretjini članov nadzornega sveta.

(4)Javno podjetje lahko začne z opravljanjem dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, ko izpolni pogoje, določene v predpisih o gospodarskih družbah in pogoje iz določb tega zakona.

(5)Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju vlade.

(1)Javno podjetje izvaja storitve služb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona v slovenskem zračnem prostoru in izven njega v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Vlada lahko natančneje določi obseg in prostorsko zasnovo izvajanja storitev služb.

(2)Z izvajanjem storitev služb iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni varnost, rednost, nemotenost in razvoj upravljanja zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s službami. Storitve služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet morajo biti zagotovljeni tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb iz prejšnjega odstavka.

(3)Če je zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso mednarodna letališča, in na vojaških letališčih določeno s predpisi o letalstvu glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, določi način in obliko zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na teh letališčih vlada. Stroške zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso javna letališča, razen za državne zrakoplove, v celoti pokrije upravljavec letališča, v skladu s pisno pogodbo, ki jo sklene z javnim podjetjem.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec letališča stroške zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa zaračuna uporabnikom storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Pri tem mora ravnati na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren način, zaračunana sredstva pa ne smejo preseči višine sredstev, plačanih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

Ministrstvo po uradni dolžnosti izdano dovoljenje izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa razveljavi, če pri izvajanju varnostnega nadzora pri upravljanju zračnega prometa ugotovi, da izvajalec kljub skladno s predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu naloženim korektivnim ukrepom in izdanim direktivam o varnosti ne izpolnjuje več predpisanih zahtev in pogojev, določenih v teh predpisih.

(1)Javno podjetje načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje objekte in naprave, namenjene za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, ter zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi teh objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura služb), v skladu z odobrenima petletnim in letnim poslovnim načrtom, kot sta določena s predpisi Evropske unije o enotnem evropskem nebu.

(2)Minister odobri petletni in letni poslovni načrt iz prejšnjega odstavka.

(3)Javno podjetje zagotovi varovanje infrastrukture služb iz prvega odstavka tega člena ter jo zavaruje pred poškodbami in uničenjem.

(4)Infrastrukture služb ni dovoljeno obremeniti s hipoteko ali je odtujiti v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka tega člena. Javno podjetje vodi seznam infrastrukture služb in ga skupaj s povzetkom poslovnih načrtov objavi na svojih spletnih straneh.

(5)Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, infrastruktura služb ne more biti predmet stečajne mase.

(1)Infrastruktura služb iz prejšnjega člena je gospodarska javna infrastruktura, ki je lahko v lasti javnega podjetja oziroma z njimi povezane družbe ali Republike Slovenije, razen zemljišč, ki so lahko v lasti oseb javnega prava ali oseb zasebnega prava.

(2)Za zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi infrastrukture služb in na katerih je s prostorskim aktom določeno umeščanje infrastrukture služb, se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lastninska pravica lahko odvzame ali omeji z razlastitvijo. Če gre za prevzem že zgrajene infrastrukture služb, se javna korist za razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, se nepremično in premično premoženje Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti za namen zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa lahko da v uporabo izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa po metodi neposredne pogodbe.

(2)Določbe tega člena ne veljajo za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki so organizirani kot organi državne uprave.

(1)Vzdrževalna dela v javno korist na infrastrukturi služb iz prvega odstavka 8. člena tega zakona so v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, vsa dela: – s katerimi se na objektih izvede rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, opravlja vzdrževanje ali se objekti odstranijo, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in s katerimi se v objekte vgrajene naprave rekonstruirajo, vzdržujejo, odstranijo ali zamenjajo z novimi, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in – jih je mogoče izvesti v okviru stvarnih ali drugih pravic, ki dajejo pravico graditi na nepremičninah, na katerih se nahaja, če se s tem vplivi na okolje ali vplivi na ohranjanje narave ne povečajo preko dovoljenih.

(2)Za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo določbe zakona, ki ureja letalstvo, o izvedbi vzdrževalnih del v javno korist.

(1)Stroški izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa se krijejo iz pristojbin za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: pristojbine), s ceno za druge storitve v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in iz prihodkov iz prvega odstavka 10. člena tega zakona.

(2)Vlada podrobneje določi pristojbine na terminalih, oblikovanje cene za enoto storitve in znižanje cene za enoto storitve, stroškovno bazo za oblikovanje pristojbin na terminalih, metodo kritja stroškov, oprostitev plačila pristojbine, območja zaračunavanja na terminalih in druge posebnosti.

(3)Minister določi letališča, na katerih se izvajajo storitve navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih in ki so vključena v območje zaračunavanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih. Določitev se izvede v roku, ki omogoča pravočasen izračun cene za enoto storitve, ob tem pa se upoštevajo predpisi Evropske unije o enotnem evropskem nebu.

(4)Sredstva, katerih vir so pristojbine za storitve navigacijskih služb zračnega prometa, prihodki od drugih storitev v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in sredstva, pridobljena po prvem in drugem odstavku 10. člena tega zakona, uporabniki storitev nakazujejo javnemu podjetju, ki jih v odvisnosti od deleža v stroškovni bazi iz 12. člena tega zakona nakaže izvajalcem posameznih navigacijskih služb zračnega prometa in drugim upravičencem glede na namene, določene v 13. členu tega zakona.

(5)Pristojbine za storitve navigacijskih služb zračnega prometa in cene za druge storitve v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa iz tega člena se zaračunavajo v skladu s predpisi o letalstvu, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(1)V kolikor zaračunavanje pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ne bi bilo dovoljeno ali zadostno za pokrivanje celotnih stroškov storitev služb, mora javno podjetje z ekonomskimi, organizacijskimi, tehnološkimi, strukturnimi oziroma podobnimi ukrepi zagotoviti nemoteno izvajanje služb. Če s takimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega izvajanja služb, financiranje teh služb, v višini razlike do dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki od pristojbin, zagotovi Republika Slovenija.

(2)Ministrstvo, pristojno za obrambo, in javno podjetje skleneta pogodbo o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa za potrebe operativnega zračnega prometa, v kateri dogovorita plačilo za opravljene storitve in morebitna druga obligacijska razmerja v zvezi z uporabo objektov, opreme, sistemov in naprav. Pri tem upoštevata tudi ureditev oprostitve plačila pristojbin za zračno plovbo (storitve, opravljene v okviru izvzetih letov).

(3)Kolikor stroški izvajanja storitev v okviru služb bremenijo Republiko Slovenijo, mora javno podjetje v rokih, ki so z zakonom, ki ureja javne finance, določeni za pripravo proračuna Republike Slovenije, sporočiti ministru obseg in utemeljitev pričakovanih prihodkov iz proračuna.

(4)Obračun stroškov, ki bremenijo Republiko Slovenijo, se opravi na podlagi dejansko opravljenih storitev. Ta obračun lahko na stroške javnega podjetja preveri neodvisni revizor, ki ga imenuje vlada.

Pravico dostopa do računovodskih izkazov izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki te službe izvajajo v slovenskem zračnem prostoru, imajo pristojni nadzorni organi v skladu s tem zakonom, predpisi o gospodarskih družbah ter predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.

(1)Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa so dolžni o lastnih stroških izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa voditi stroškovne baze.

(2)Na podlagi stroškovnih baz iz prejšnjega odstavka javno podjetje vodi in vzdržuje skupno stroškovno bazo za Republiko Slovenijo za oblikovanje pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo javnemu podjetju zagotoviti potrebne podatke v predpisanih rokih. Ministrstvo tekoče opravlja nadzor nad vodenjem stroškovnih baz in oblikovanjem cene za enoto storitve. Stroškovne baze in cene za enoto storitve za Republiko Slovenijo odobri minister.

(1)S prihodki iz naslova opravljenih storitev navigacijskih služb zračnega prometa se zagotavljajo sredstva za:

1.poslovanje javnega podjetja v zvezi z zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih izvaja javno podjetje;

2.prispevke Republike Slovenije v proračun EUROCONTROL-a in proračune podobnih organizacij s področja navigacijskih služb zračnega prometa, katerih članica je Republika Slovenija;

3.zagotavljanje meteoroloških služb;

4.zagotavljanje službe iskanja in reševanja v delu, ki ga zagotavljajo pristojni državni organi;

5.pokrivanje stroškov, ki jih imajo pristojni nadzorni organi s certifikacijo in stalnim nadzorom dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

6.druge finančne obveznosti glede izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, ki so določene z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Način delitve prihodkov iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.

(1)Javno podjetje lahko, poleg storitev, ki se izvajajo v pogojih javne službe, opravlja tudi druge naloge povezane z delovanjem služb, ki se določijo z aktom o ustanovitvi.

(2)Javno podjetje mora na zahtevo ministra sodelovati pri pripravi strokovnih podlag za izdajo predpisov s področja služb in tudi pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja navigacijskih služb zračnega prometa.

(3)Javno podjetje na zahtevo ministrstva opravi tehnične kontrole in izvedenska dela s svojega delovnega področja za potrebe vodenja upravnih postopkov s področja pristojnosti ministrstva. Ministrstvo za te naloge zagotovi ustrezno finančno nadomestilo.

(4)Javno podjetje lahko s soglasjem vlade ponuja in opravlja storitve služb iz 3. člena tega zakona in naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena v mednarodnem okviru, če ustrezajo namenu ter koristim javnega podjetja in ne povečujejo stroškov izvajanja obveznih javnih služb.

(5)Javno podjetje lahko v skladu z aktom o ustanovitvi poleg storitev navigacijskih služb zračnega prometa po tem zakonu, opravlja tudi druge storitve, ki so povezane s področjem navigacijskih služb zračnega prometa ter ustvarja poslovne povezave s tega področja, če to ne ovira izvajanja javne službe.

(6)Prihodki, ki jih javno podjetje ustvari z opravljanjem storitev oziroma nalog iz četrtega in prejšnjega odstavka tega člena so izvirni prihodek javnega podjetja.

(1)Javno podjetje, na zahtevo in po pooblastilu ministra, sodeluje pri zastopanju Republike Slovenije v odnosih z organizacijami uporabnikov in drugih izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter pristojnimi organi drugih držav in mednarodnih organizacij v zadevah z delovnega področja služb.

(2)Javno podjetje lahko sklepa sporazume o koordinaciji postopkov, izmenjavi podatkov in podobne sporazume z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v drugih državah in mednarodnimi organizacijami, v okviru ustaljene mednarodne prakse in dogovorjenih navigacijskih načrtov.

Ministrstvo obvešča izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa o stanju notranjih in mednarodnih razmer, ki bi lahko vplivale na izvajanje teh služb ter z njimi opravi posvetovanja glede ključnih vprašanj o izvajanju teh služb v danih razmerah.

(1)Delavec javnega podjetja je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči javnemu podjetju pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti.

(2)Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči delavec javnega podjetja tretji osebi, je nasproti tej osebi odškodninsko odgovorno javno podjetje.

(3)Tretja oseba lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.

(1)Nadzor navigacijskih služb zračnega prometa za splošni zračni promet izvaja ministrstvo, če z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni določeno drugače. Nadzor vključuje tudi stalni nadzor.

(2)(prenehal veljati)

(3)Nadzor navigacijskih služb zračnega prometa za operativni zračni promet usklajeno izvajata ministrstvo in ministrstvo, pristojno za obrambo, v skladu z uredbo, ki jo na usklajen predlog ministra in ministra, pristojnega za obrambo, izda vlada.

(4)(prenehal veljati)

(5)Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za obrambo, dati za opravljanje stalnega nadzora na razpolago vse potrebne informacije in na zahtevo predložiti ustrezno dokumentacijo.

(1)Javno podjetje mora zagotoviti, da storitve služb izvaja le tisto osebje v letalstvu, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, predpisane licence, dovoljenja, ratinge, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine.

(2)Kdor opravlja naloge pri izvajanju storitev služb, ravna tako, da je zagotovljena varnost zračnega prometa in varnost ljudi in premoženja ni ogrožena.

(3)Obveznosti v zvezi z izvajanjem storitev služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet, ki morajo biti zagotovljene tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, se nanašajo tudi na zaposlene v javnem podjetju.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

1.zaradi opustitve izvajanja predpisanih ukrepov ne zagotovi storitev služb v skladu z zahtevami tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb (drugi odstavek 6. člena);

2.ne načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje infrastrukture služb, opusti varovanje infrastrukture služb ali je ne zavaruje pred poškodbami in uničenjem, ali infrastrukturo služb obremeni s hipoteko ali jo odtuji v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka 8. člena tega zakona (prvi, tretji in četrti odstavek 8. člena).

(2)Z globo od 200 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zaposleni v javnem podjetju: – ki ne opravlja nalog pri izvajanju storitev služb tako, da je zagotovljena varnost zračnega prometa ter da ni ogrožena varnost ljudi in premoženja (drugi odstavek 22. člena), in – ki ne opravi obveznosti v zvezi z izvajanjem storitev služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in obveznosti glede operativnega zračnega prometa, ki morajo biti zagotovljene tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev (tretji odstavek 22. člena).

(1)Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

1.na zahtevo ministra ne sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za izdajo pravnih aktov z delovnega področja služb oziroma pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja služb (drugi odstavek 14. člena);

2.ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu z določbami tega zakona (19. člen);

3.za namene opravljanja nadzora ne ravna v skladu z določbami tega zakona (četrti odstavek 21. člena).

(2)Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

(1)Infrastrukturo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona ter morebitna finančna sredstva prevzame javno podjetje kot sredstva v upravljanju v obsegu kot ga določi vlada.

(2)Javno podjetje prevzame sredstva iz prejšnjega odstavka v upravljanje najkasneje z dnem začetka izvajanja javne službe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(3)Pred predajo sredstev infrastrukture javnemu podjetju opravi cenitev teh sredstev neodvisni cenilec oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga na predlog ministra določi vlada.

Delavci, ki so zaposleni pri ministrstvu oziroma njegovem organu v sestavi in opravljajo strokovne naloge z delovnega področja služb, preidejo na delo v javno podjetje z dnem, ko to začne z opravljanjem dejavnosti v skladu z določbami tega zakona, pri čemer mora biti zagotovljeno izvajanje upravnih in nadzorstvenih nalog v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa.

Javno podjetje je dolžno z dnem začetka opravljanja njegove dejavnosti prevzeti kritje vseh stroškov iz 214. člena zakona o letalstvu za prevzete delavce, ki jih je na dan uveljavitve tega zakona krila država.

(1)Za delavce javnega podjetja velja, da do sklenitve posebne kolektivne pogodbe za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa iz petega odstavka 5. člena tega zakona, zadržijo vse pravice, pridobljene na Upravi Republike Slovenije za civilno letalstvo.

(2)V vmesnem obdobju, od začetka opravljanja dejavnosti javnega podjetja do sklenitve posebne kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka, se za delavce javnega podjetja uporablja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(3)Vzpostavljene pogodbene pravice in obveznosti iz delovnih razmerij med vsakim od delavcev iz 26. člena tega zakona in ministrstvom oziroma njegovim organom v sestavi, postanejo z dnem začetka opravljanja dejavnosti javnega podjetja, v enakem obsegu pravice in obveznosti med javnim podjetjem in takim delavcem.

(1)V roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona, vlada in pristojni organi zagotovijo, da so izpolnjeni predpisani pogoji, da lahko javno podjetje začne z opravljanjem dejavnosti služb, pri čemer mora izvajalec navigacijske službe zračnega prometa pridobiti certifikat o usposobljenosti iz 7. člena tega zakona najkasneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)V roku dvanajstih mesecev od začetka delovanja javnega podjetja se organizirajo uporabniki storitev navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisom ministra, ki ga izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Predpis iz tretjega odstavka 7. člena zakona vlada izda v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Globe, določene s tem zakonom, se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopkih o prekrških izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za posamezne kršitve določene v 23. in 24. členu tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.