147. člen SZ-1
(sredstva za poslovanje sklada)
(1)Sredstva za poslovanje sklada se zagotavljajo:
- v državnem proračunu;
- iz dela sredstev, ustvarjenih s prodajo družbenih stanovanj;
- z namenskimi dotacijami domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb;
- iz sredstev, ustvarjenih z izdajo vrednostnih papirjev sklada;
- iz prihodkov, ustvarjenih z razpolaganjem s premoženjem sklada ali države v upravljanju sklada;
- iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem;
- s sredstvi zadolževanja dodatno, glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, še za 40 % izkazanega namenskega premoženja sklada.
(2)Za zagotavljanje sredstev za financiranje oziroma kreditiranje nalog, opredeljenih v nacionalnem stanovanjskem programu, lahko sklad najema dolgoročna domača in tuja posojila oziroma izdaja garancije.
(3)O zadolžitvi iz prejšnjega odstavka odloča nadzorni svet sklada.
- VSM Sklep I Cp 222/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje, ki je sicer zaključilo, da je bila med skupnostjo lastnikov in toženko v letu 2003 sklenjena ustna najemna pogodba za nedoločen čas za v tem postopku obravnavano stanovanje (v nadaljevanju stanovanje) nima razlogov o tem, v čem šteje, da je bilo podano soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah ustno sklenjene najemne pogodbe.
- VSL sodba I Cp 934/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Na tožnika (kot dediča) bi pravica do odkupa lahko prešla le v primeru, da bi bilo toženki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še v času življenja upravičenke (to je pokojne imetnice stanovanjske pravice), za kar pa v konkretni zadevi, saj je upravičenka umrla v času, ko rok za sklenitev pogodbe niti teči še ni začel, ne gre. Njena pravica do odkupa zato še ni postala premoženjska pravica in je zato tožnika tudi nista mogla podedovati.
- UPRS sodba I U 2159/2010Upravno sodišče RS · 2010
Ker je pravica do nadomestila iz 173. člena ZS-1 vezana na prejšnjega imetnika stanovanjske pravice (prvi odstavek tega člena), bi morala tožeča stranka, da bi lahko bila uspešna pri uveljavljanju svojega zahtevka za dodelitev nadomestila, le to dokazati. V primeru, ko se v upravnem postopku postavi vprašanje obstoja pravnega razmerja, o katerem je sicer pristojno odločati sodišče, stranki tega razmerja pa nista tudi stranki upravnega postopka, po mnenju sodišča ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti tega razmerja. Zato v konkretnem primeru upravni organ ne bi mogel obstoja stanovanjske pravice ugotavljati v upravnem postopku kot predhodno vprašanje oziroma ni bil dolžan prekinjati postopka in tožečo stranko napotiti na pravdni postopek za ugotovitev obstoja stanovanjske pravice. Tožeča stranka bi to pravico morala dokazati po 140. členu ZUP, po pravilih o dokaznem bremenu.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 7. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep I Cp 222/2022Višje sodišče v Mariboru · 12. 7. 2022
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje, ki je sicer zaključilo, da je bila med skupnostjo lastnikov in toženko v letu 2003 sklenjena ustna najemna pogodba za nedoločen čas za v tem postopku obravnavano stanovanje (v nadaljevanju stanovanje) nima razlogov o tem, v čem šteje, da je bilo podano soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah ustno sklenjene najemne pogodbe.
- VSL sodba I Cp 934/2015Višje sodišče v Ljubljani · 17. 6. 2015besedilo 2003–2017
Na tožnika (kot dediča) bi pravica do odkupa lahko prešla le v primeru, da bi bilo toženki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še v času življenja upravičenke (to je pokojne imetnice stanovanjske pravice), za kar pa v konkretni zadevi, saj je upravičenka umrla v času, ko rok za sklenitev pogodbe niti teči še ni začel, ne gre. Njena pravica do odkupa zato še ni postala premoženjska pravica in je zato tožnika tudi nista mogla podedovati.
- UPRS sodba I U 2159/2010Upravno sodišče RS · 28. 9. 2010besedilo 2003–2017
Ker je pravica do nadomestila iz 173. člena ZS-1 vezana na prejšnjega imetnika stanovanjske pravice (prvi odstavek tega člena), bi morala tožeča stranka, da bi lahko bila uspešna pri uveljavljanju svojega zahtevka za dodelitev nadomestila, le to dokazati. V primeru, ko se v upravnem postopku postavi vprašanje obstoja pravnega razmerja, o katerem je sicer pristojno odločati sodišče, stranki tega razmerja pa nista tudi stranki upravnega postopka, po mnenju sodišča ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti tega razmerja. Zato v konkretnem primeru upravni organ ne bi mogel obstoja stanovanjske pravice ugotavljati v upravnem postopku kot predhodno vprašanje oziroma ni bil dolžan prekinjati postopka in tožečo stranko napotiti na pravdni postopek za ugotovitev obstoja stanovanjske pravice. Tožeča stranka bi to pravico morala dokazati po 140. členu ZUP, po pravilih o dokaznem bremenu.