iuris
§ zakonZakon o vojnih grobiščih · ZVG · velja od 19. 7. 2003

32. člen ZVG

(dajatve)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 2. 9. 2015Vse odločbe ↓
  • VSL sodba I Cpg 998/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015

    Ni nemogoče, da bi bila dolžnikova obogatitev enaka tistemu znesku, ki bi ga lahko na temelju pravnega posla zahteval osiromašeni upnik, če bi bil pravni posel sklenjen. Trditveno in dokazno breme nosi seveda upnik, to pa je v tej zadevi tožeča stranka. Upnikove trditve morajo biti jasne, razumljive in preizkusljive. Če zahteva določen znesek, ki je nastane kot posledica računskih operacij, mora biti za preizkus sposoben tudi takšen izračun. Glede vsega tega nosi v vsakem primeru trditveno breme upnik sam. Če dolžnik zanika zatrjevana dejstva, mora domnevni upnik navesti tudi dokaze. Dokazno breme nosi torej le v primeru prerekanja, torej po potrebi. Protipravno bi bilo, če bi listine iskal in vpogledoval izvedenec; takšen dokaz bi bil raziskovalni (informativni), in je nedopusten. Predmet, ki ga bo pregledoval izvedenec (1. odstavek 251. člena ZPP), mora namreč predložiti že stranka sama (212. člen ZPP). Poleg tega sme sodišče postaviti izvedenca le, če sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP).

  • VSL sodba I Cpg 1226/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010

    Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da sta v letih 2001 in 2002 pravdni stranki imeli sklenjeno pogodbo o nadomestilu za vzdrževanje skupnih objektov in naprav za navedene grobne prostore in da je za omenjeni leti tožena stranka tožeči stranki stroške poravnala. Bistveno je, da je kasneje Zakon o vojnih grobiščih v 32. členu določil, da se najemnina za uporabo vojnih grobišč ne plačuje več.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 4. 6. 2026

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 9. 2015
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL sodba I Cpg 998/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 9. 2015

    Ni nemogoče, da bi bila dolžnikova obogatitev enaka tistemu znesku, ki bi ga lahko na temelju pravnega posla zahteval osiromašeni upnik, če bi bil pravni posel sklenjen. Trditveno in dokazno breme nosi seveda upnik, to pa je v tej zadevi tožeča stranka. Upnikove trditve morajo biti jasne, razumljive in preizkusljive. Če zahteva določen znesek, ki je nastane kot posledica računskih operacij, mora biti za preizkus sposoben tudi takšen izračun. Glede vsega tega nosi v vsakem primeru trditveno breme upnik sam. Če dolžnik zanika zatrjevana dejstva, mora domnevni upnik navesti tudi dokaze. Dokazno breme nosi torej le v primeru prerekanja, torej po potrebi. Protipravno bi bilo, če bi listine iskal in vpogledoval izvedenec; takšen dokaz bi bil raziskovalni (informativni), in je nedopusten. Predmet, ki ga bo pregledoval izvedenec (1. odstavek 251. člena ZPP), mora namreč predložiti že stranka sama (212. člen ZPP). Poleg tega sme sodišče postaviti izvedenca le, če sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP).

  • VSL sodba I Cpg 1226/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 23. 11. 2010

    Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da sta v letih 2001 in 2002 pravdni stranki imeli sklenjeno pogodbo o nadomestilu za vzdrževanje skupnih objektov in naprav za navedene grobne prostore in da je za omenjeni leti tožena stranka tožeči stranki stroške poravnala. Bistveno je, da je kasneje Zakon o vojnih grobiščih v 32. členu določil, da se najemnina za uporabo vojnih grobišč ne plačuje več.