84. člen ZZK-1

S pravnomočno sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja. Ta sodba je podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi po nedoločenih deležih.

64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.

Iz sodne poravnave izhaja prav tako besedilo, kot ga izpostavlja pritožba, da sta torej stranki sodno poravnavo prebrali, izjavili, da je to njuna volja in to potrdili s podpisom zapisnika. Sodna poravnava je bila opremljena v skladu z določbo 111. člena Sodnega reda.

V tej zadevi je sodišče dovolilo zazmambo spora na podlagi 179. člena ZZK-1. Okoliščina, ali je nasprotni udeleženec prejel tožbo, ki je podlaga za vpis, ali ne, ni pravno relevantna v tej zadevi. Ni pravne podlage, ki bi zemljiškoknjižnemu sodišču nalagala, da v predlagalnem postopku pridobiva dokaze namesto udeležencev.

Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.

Vložitev ustavne pritožbe ne pomeni ovire za izbris zaznambe spora.

Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.

Na podlagi določbe 2. točke četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 je zaznamba spora ovira za vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Da bi torej lahko sodišče izvedlo vpis na podlagi predlagane listine, bi morala biti najprej izbrisana zaznamba spora. Način izbrisa urejata 84. in 85. člen ZZK-1.

Spor po tožbi je bil pravnomočno končan še pred vložitvijo predloga za zaznambo spora. Vendar to še ne pomeni, da predlagatelji niso bili upravičeni predlagati zaznambe spora. Izbris zaznambe se v takem primeru dovoli namreč šele, če proti taki [pravnomočni] odločbi ni bila vložena revizija ali zahteva za varstvo zakonitosti oziroma če je potekel rok za njuno vložitev

Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe. ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.

Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o dedovanju, ki povzema dedni dogovor. Čeprav sta se dediča dogovorila tudi o delitvi solastninske skupnosti, pa sta od trenutka zapustnikove smrti solastnika. To ugotavlja tudi sklep o dedovanju. Zemljiškoknjižno sodišče zato oba solastnika vpiše v zemljiško knjigo in ne odlaša z vknjižbo do izvedbe obligacijske prvine dednega dogovora, ki ureja delitev solastninske skupnosti.

Kakor hitro je izbrisna tožba vložena, je podana podlaga za zaznambo takšne tožbe v zemljiški knjigi. V primeru pravnomočne sodne odločbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, pa pride do izbrisa zaznambe zaradi neuspešnega izida postopka v skladu s 84. členom ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1.

Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.

Rok za vložitev predloga za zaznambo spora ni določen.

O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.

Sodišče odloča o predlogu za vpis po stanju v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to pa pomeni, da mora v tem trenutku listina, na podlagi katere se zahteva vpis, že obstajati.

Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).

Okoliščina, da predlagatelja takrat, ko je prvostopenjsko sodišče odločalo o predlogu za izbris zaznambe, še nista predlagala vknjižbe pridobitve lastninske pravice, ne preprečuje, da predlagata izbris zaznambe, katero sta pred tem zaradi zavarovanja pravice, ki sta jo uveljavljala v pravdi, predlagala prav onadva. Določila Zakona o zemljiški knjigi takega izbrisa zaznambe na predlog tistih, v korist katerih je bila zaznamba vpisana, ne preprečujejo.

Iz spisovnih in zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pod Dn.št. vložil predlog za izbris zaznambe spora pri parc.št. 332/2 k.o. D.N. M.P. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje opravilo izbris zaznambe spora ter izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti sklicujoč se na 81.čl. in 100.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Za to pa na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih sodnih odločb ni imelo podlage, kot pravilno opozarja pritožba. Če bi želelo opraviti izbris zaznambe spora na obravnavani nepremičnini last I.S., bi moralo razpolagati z listinami, katere določa 84.čl. ZZK-1.