iuris
§ zakonZakon o zemljiški knjigi · ZZK-1 · velja od 16. 9. 2003

66. člen ZZK-1

Vrste zaznamb osebnih stanj

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 10. 5. 2023Vse odločbe ↓
  • VSK Sklep CDn 35/2023Višje sodišče v Kopru · 2023

    Zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise v zemljiški knjigi.

  • VSL sklep I Cp 1065/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011

    Predlog za odvzem poslovne sposobnosti je tisto procesno dejanje, s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti. ZNP ne predvideva, da bi sodišče o uvedbi postopka odločalo (s posebnim sklepom) in za to tudi ne predpisuje nikakršnih pogojev. Tudi ZZK-1 določa, da zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti dovoli zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila (ne odločbe) sodišča, ki vodi ta postopek.

  • VSL sklep II Cp 2572/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009

    V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga tekst : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. O b r a z l o ž i t e v : Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 7. 4. 2019 · trenutno
  2. 8. 9. 2003 – 6. 4. 2019

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 5. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSK Sklep CDn 35/2023
    Višje sodišče v Kopru · 10. 5. 2023

    Zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise v zemljiški knjigi.

  • VSL sklep I Cp 1065/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2011besedilo 2003–2019

    Predlog za odvzem poslovne sposobnosti je tisto procesno dejanje, s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti. ZNP ne predvideva, da bi sodišče o uvedbi postopka odločalo (s posebnim sklepom) in za to tudi ne predpisuje nikakršnih pogojev. Tudi ZZK-1 določa, da zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti dovoli zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila (ne odločbe) sodišča, ki vodi ta postopek.

  • VSL sklep II Cp 2572/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 25. 11. 2009besedilo 2003–2019

    V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga tekst : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. O b r a z l o ž i t e v : Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno.