228. člen ZZK-1
Tožba za izpodbijanje vpisa
(1)Vsak, ki meni, da so z vpisom, ki je bil opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, kršene njegove pravice na nepremičnini, lahko v treh letih od dneva začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige s tožbo, vloženo proti imetniku vknjižene pravice, od sodišča zahteva:
- da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice in da odloči, da se vknjižena lastninska pravica izbriše in ta pravica vknjiži v njegovo korist, oziroma
- da ugotovi, da na nepremičnini v njegovo korist obstaja druga stvarna pravica in da odloči, da se ta pravica vknjiži v njegovo korist, oziroma
- da ugotovi, da druga stvarna pravica na nepremičnini, na kateri je lastninska pravica vknjižena v njegovo korist, ne obstaja, in da odloči, da se izpodbijana pravica izbriše.
(2)Vložitev tožbe iz prejšnjega odstavka se zaznamuje v zemljiški knjigi.
(3)Za zaznambo po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.
(4)Zahtevek, s katerim se izpodbija vpis po prvem odstavku tega člena, ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba iz drugega odstavka tega člena.
- VSK Sklep CDn 219/2022Višje sodišče v Kopru · 2023
Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.
- VSL sodba II Cp 105/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Okoliščina, da toženčeva pravica uporabe ni bila vknjižena, ni preprečevala vknjižbe toženčeve lastninske pravice na podlagi menjalne pogodbe in določb ZLNDL. Konstitutiven učinek pravnomočnosti delne denacionalizacijske odločbe je s pravnomočnim sklepom o dovolitvi obnove postopka glede spornih nepremičnin izničen, saj je bila s tem zadržana izvršitev delne odločbe o denacionalizaciji.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 1. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep CDn 219/2022Višje sodišče v Kopru · 5. 1. 2023
Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.
- VSL sodba II Cp 105/2016Višje sodišče v Ljubljani · 15. 2. 2017
Okoliščina, da toženčeva pravica uporabe ni bila vknjižena, ni preprečevala vknjižbe toženčeve lastninske pravice na podlagi menjalne pogodbe in določb ZLNDL. Konstitutiven učinek pravnomočnosti delne denacionalizacijske odločbe je s pravnomočnim sklepom o dovolitvi obnove postopka glede spornih nepremičnin izničen, saj je bila s tem zadržana izvršitev delne odločbe o denacionalizaciji.