4. člen ZPlaP-UPB1
(Izvajalci plačilnega prometa)
(1)Banka Slovenije opravlja plačilni promet po tem zakonu, zakonu o Banki Slovenije in zakonu o javnih financah. Banke, hranilnice in druge pravne osebe, ki opravljajo finančne storitve, opravljajo plačilni promet, če za opravljanje storitev plačilnega prometa izpolnjujejo pogoje, ki jih predpiše Banka Slovenije po štirinajsti alinei prvega odstavka 6. člena ZBan in če za opravljanje plačilnega prometa pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.
(2)Storitve vodenja transakcijskih računov lahko opravljajo samo banke in hranilnice, ki za to pridobijo dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije opravlja storitve vodenja transakcijskih računov za sistem enotnega zakladniškega računa in za druge račune, ki jih vodi po prvem odstavku tega člena.
(3)Banka Slovenije določi v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona kriterije in pogoje, ki jih morajo izvajalci plačilnega prometa izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev plačilnega prometa. Banka Slovenije v dovoljenju za opravljanje storitev plačilnega prometa določi storitve plačilnega prometa, ki jih sme izvajalec plačilnega prometa na podlagi pridobljenega dovoljenja opravljati.
(4)Banka Slovenije sme dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa razširiti, omejiti ali odvzeti, na predlog izvajalca plačilnega prometa ali na podlagi svojih ugotovitev, če oceni, da so izpolnjeni pogoji glede na kriterije iz predhodnega odstavka za ustrezno spremembo izdanega dovoljenja.
- VSL Sodba II Cp 2687/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Toženka, ki je banka, ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o vezavi depozita, zato ni imela nobene podlage za prenakazilo tožničinih sredstev z njenega transakcijskega računa. Tožnica je trdila, da toženki ni dovolila razpolaganja s sredstvi na njenem transakcijskem računu. Toženka je trdila nasprotno, zato bi morala konkretizirano zatrjevati in dokazovati to dejstvo, v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP, upoštevajoč določbo 13. člena ZPlaP, ki je določala vsebino dolžnega skrbnega ravnanja toženke. Toženka bi morala natančno pojasniti in ponuditi dokaze o tem, kdo in kdaj naj bi ji dal nalog za plačilo in kako je preverila identiteto tožnice oziroma njene morebitne pooblaščenke.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 6. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 2687/2017Višje sodišče v Ljubljani · 6. 6. 2018
Toženka, ki je banka, ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o vezavi depozita, zato ni imela nobene podlage za prenakazilo tožničinih sredstev z njenega transakcijskega računa. Tožnica je trdila, da toženki ni dovolila razpolaganja s sredstvi na njenem transakcijskem računu. Toženka je trdila nasprotno, zato bi morala konkretizirano zatrjevati in dokazovati to dejstvo, v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP, upoštevajoč določbo 13. člena ZPlaP, ki je določala vsebino dolžnega skrbnega ravnanja toženke. Toženka bi morala natančno pojasniti in ponuditi dokaze o tem, kdo in kdaj naj bi ji dal nalog za plačilo in kako je preverila identiteto tožnice oziroma njene morebitne pooblaščenke.