6. člen ZP-1

Opredelitev storilčevega ravnanja je predpogoj, da lahko govorimo o odgovornosti za prekršek, zato mora biti storilčeva storitev ali opustitev v opisu dejanskega stanja ustrezno konkretizirana. Prekrški po 5. alineji petega odstavka 50. člena ZCestn so oblikovani kot blanketna norma, saj storilcu očitajo ravnanje "v nasprotju s predpisi". V primeru tako abstraktnih in odprtih zakonskih znakov prekrška je nujno, da se storilčevo ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi, določno konkretizira, saj je samo na ta način mogoče prepoznati, s katerim prepovedanim ali zapovedanim ravnanjem je storilec izpolnil zakonske znake očitanega prekrška. Zahteva po konkretizaciji znakov prekrška se ne nanaša na opis vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGO in napravami za izvajanje cestninjenja. Nujno pa je, da se v opisu dejanja opredeli konkretno izvršitveno ravnanje storilca, s katerim naj bi ta izpolnil zakonske znake določenega prekrška.

Tožnica je ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 5. člena ZDavPR, ker za namene pošiljanja podatkov o računu oznake fizične osebe, ki je izdala račune z uporabo elektronske naprave, za izdajo računov ni povezala z davčno številke te fizične osebe. Ne gre za odločbo o prekršku, kot to zmotno navaja tožnica, marveč za ugotovitveno upravno odločbo davčnega organa, s katero je ugotovil kršitev davčnih predpisov (ZDavPR).

Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Za razliko od kaznivih dejanj pri prekrških prepovedana posledica nastopi že s samo kršitvijo zakona in ni potrebno, da bi ta kršitev zakona imela tudi navzven vidne posledice v obliki poškodovanja zavarovanih pravnih dobrin oziroma njihovega ogrožanja. Zato se subjektivni odnos storilca do prekrška ozioroma njegova odgovornost za storjeni prekršek ugotavlja v razmerju do zavedanja prepovedanosti dejanja in zavestnemu in voljnemu ravnanju v nasprotju s takim zavedanjem.

Izraz »omogočanje« po vsebini pomeni obliko udeležbe. Če je prekrškovni organ menil, da je odgovornost odgovorne osebe za očitani prekršek podana zato, ker je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila, bi moral v odločbi o prekršku določno navesti konkretno dolžnostno ravnanje, ki bi ga bila po predpisih odgovorna oseba dolžna izvrševati in s katerim bi prekršek lahko preprečila.

Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.

Spremenjena določba drugega odstavka člena 34 ZPrCP, ki sicer res omogoča odločitev vozniku in potniku na mopedu, katere vrste čelade bosta uporabljala pri vožnji ali motoristično ali kolesarsko. Vendar pa za tako predpisano dolžnostno ravnanje ni predpisane sankcije, kajti iz določb petega odstavka člena 34 ZPrCP izrecno izhaja, da se z globo (120,00 EUR) kaznuje za prekršek voznik ali potnik na kolesu, mopedu lahkem štirikolesniku, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki je ravnal v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena, jahač, ki je ravnal v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena (2. točka petega odstavka člena 34 ZPrCP) in starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. Za ravnanje v nasprotju z določbo drugega odstavka člena 34 ZPrCP zakonodajalec ni predpisal sankcije. Prekršek je le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana tudi sankcija. Izhajajoč iz navedene materialno - formalne koncepcije prekrška in ob t

Res je, da je na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o tujcih vstop v Republiko Slovenijo in zapustitev republike na notranjih mejah mogoč kjerkoli brez mejne kontrole, vednar pa to ne pomeni, da državljan EU ne potrebuje na ozemlju naše države veljavnega dokumenta s katerim lahko dokaže svojo istovetnost.

Škoda, nastala s plačilom globe kot sankcije za ugotovljen prekršek, ne more biti pravno priznana škoda kot predpostavka odškodninske odgovornosti, saj bi bil v nasprotnem primeru, ko bi storilec prekrška imel možnost s tem povezano škodo izterjati od tretje osebe, izničen pomen odločbe o prekršku in namen izrečene sankcije.

Ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih šteje prekršek za prekršek neznatnega pomena, kot je to določeno v 6.a členu ZP-1, sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Če jih sodišče prve stopnje ugotovi in oceni, pritožnik (prekrškovni organ) pa se s takšno ugotovitvijo sodišča ne strinja in podaja lastno oceno drugače ugotovljenih in ocenjenih okoliščin, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja. V primerih, ko je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčeve zahteve za sodno varstvo, spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, pritožba iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 torej zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, ni dovoljena.

Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.