48.c člen ZP-1

S tožnikovim ravnanjem je prišlo do zabeleženja napačnih podatkov na vlogo občana, v delu, ko je tožnik opravil vnos opozorila v uradno evidenco in številko domnevnega izrečenega opozorila vpisal na vlogo občana, pa je zavestno na vlogi občana zabeležil lažne podatke, saj je vedel, da opozorilo dejansko ni bilo izrečeno, nato pa napačno zapisal, da je zadevo pregledal dne 14. 8. 2021 (ko ga niti ni bilo v službi) in s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino, prav tako je posledično spravil organ v zmoto. Zaupanje delodajalca v konkretnem primeru je tesno povezano s poslanstvom in vrednotami policije, ki jih s svojim načinom življenja in ravnanja udejanjajo policisti. Slednje pa je bilo v posledici ravnanj tožnika, ki bi se moral kot pomočnik komandirja PP še posebej zavedati svojega odgovornega položaja, porušeno. Dejstvo, da je tožnik še dve leti po datumu, ko se mu očita storitev kaznivih dejanj, normalno delal pri toženki, na odločitev nima vpliva, saj se je toženka z dejstvom, da je tožnik izpolnil znake kaznivega dejanja seznanila šele dne 21. 12. 2023.

Kot izhaja iz izreka in razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje obdolžilni predlog na podlagi določbe prvega odstavka 106. člena ZP-1 zavrglo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sklep za sprejem take odločitve nima razlogov oziroma so ti nerazumljivi. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče odločitev sprejelo upoštevaje določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1. Ta se nanaša le na začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Tudi poziv sodišča k dopolnitvi in razjasnitvi je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje kot nepopoln in nejasen obravnavalo (le) del obdolžilnega predloga, v katerem je prekrškovni organ na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 113.a člena ZP-1 predlagal izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije do zaključka postopka o prekršku. Tako ni jasno in sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov za zavrženje obdolžilnega predloga v celoti. Le če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana očitanega prekrška, bo potrebna njegova dopolnitev oziroma poprava. V skladu z določbo prvega odstavk

V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.

Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika.