193. člen ZP-1

Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo. Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.

Z izdajo plačilnega naloga je tožena stranka vzpostavila denarno terjatev do revidenta v višini izrečene globe. Gre za oblastni akt tožene stranke, katerega materialni in procesni pogoji so predpisani z zakonom. Po svoji naravi pa ta obveznost pomeni sankcijo, ki jo prekrškovni organ lahko izreče storilcu prekrška. Podlaga takšne obveznosti oziroma zmanjšanja premoženja storilca je zato nujno pogojena z veljavnostjo odločbe, s katero je odločeno o storitvi prekrška (46. člen ZP-1). S pravnomočnostjo sodbe na podlagi zahteve za sodno varstvo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012, s katero je bila spremenjena odločba o prekršku tako, da je bil postopek ustavljen, ker dejanje ni prekršek, je bila vzpostavljena neizpodbojna domneva nedolžnosti storilca. Posledično takšna oseba ne sme trpeti izrečene in izvršene sankcije. To terja brezpogojno vračilo plačane globe, saj bi v nasprotnem primeru posamezniki morali trpeti sankcije brez obsodbe.

Iz Poročevalca DZ izhaja, da se podpoglavje 4.8 Tarife ZOdvT uporablja za vse vrste zadev v postopkih s pravnimi sredstvi po ZVPSBNO. Tarifa v tem delu torej ne določa nagrade za postopek v primeru, ko stranka vloži tožbo na povrnitev škode, nastale zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak se nanaša na postopek pred Državnim pravobranilstvom. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal zavezanosti za plačilo DDV, upoštevajoč, da tudi sama pooblaščenka v stroškovniku pri tožbi DDV-ja ni priglasila, je pravilna.

Temeljni pogoj za pravico do povrnitve škode zaradi plačila globe pred pravnomočnostjo iz 193. člena ZP-1 je, da je bila globa plačana neupravičeno, torej da nima podlage v kasneje izrečeni sankciji, ali da plačilo ni zapadlo. Tožeči stranki sta hkrati vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in plačali izrečeno globo. Ker sta torej globo plačali še pred njeno pravnomočnostjo, pa tega nista bili dolžni, tožene stranke ni mogoče šteti za nepoštenega pridobitelja v smislu 193. člena OZ že od trenutka prejema plačila.

V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je storilec prekrška na podlagi 193. člena ZP-1 upravičen do povrnitve (pred pravnomočnostjo, prostovoljno) plačane globe, če je postopek o prekršku ustavljen zaradi zastaranja pregona.

Tožeča stranka je del izrečene globe plačala pred pravnomočnostjo ter zapadlostjo, s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje pa je uspela na način, da se je postopek o prekršku zoper njo zaradi zastaranja pregona ustavil. Drugače kot pri neopravičenem izreku sankcije se v primeru plačila globe pred pravnomočnostjo pravica do odškodnine doseže že z uspešno vložitvijo rednega pravnega sredstva. Razlog za uspeh s pritožbo ni pomemben. Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je torej, da je tožeča stranka globo pred pravnomočnostjo plačala neupravičeno, zato ima pravico do povračila škode.