192.č člen ZP-1

Prvostopenjsko sodišče je storilčevo (sicer prepozno) izjavo po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora štelo kot pravočasno, saj se je do navedb storilca v izjavi vsebinsko opredelilo. Čeprav je bilo sodišču prve stopnje znano, da ima storilec zdravstvene težave, ki bi jih nadomestni zapor lahko poslabšal (saj je to navedel v izjavi), ni postopalo po določbi desetega odstavka 192.a člena ZP-1. Le na podlagi tako dopolnjenega postopka bi lahko sodišče, upoštevajoč storilčeve navedbe v izjavi (ki jo je sodišče štelo kot pravočasno), presodilo, ali je nadomestni zapor v obravnavanem primeru glede na okoliščine obravnavanega primera (storilčevo zdravstveno stanje) sorazmeren in pravičen ukrep. Višje sodišče je, upoštevajoč storilčeve navedbe glede njegovega zdravstvenega stanja (ki jih je uveljavljal že v izjavi po prejemu obvestila, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora), ki so nedvomno podprte s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom storilčeve zdravnice, A. A., dr. med. spec. psihiatrije iz zasebne specialistične ambulante, ugotovilo, da določitev nadomestnega zapora storilcu glede na okoliščine konkretnega primera n

Niti Finančni urad Ljubljana niti sodišče prve stopnje v določbah 19.a člena ZP-1 nista imela pravne podlage za odločitev, da se z nadomestnim zaporom poplača le del izrečene globe oziroma za drobljenje globe, ki je bila izrečena z eno odločbo o prekršku. Kot izhaja iz jezikovne in namenske rabe določbe 19.a člena ZP-1, se predlog za delo v splošno korist lahko vloži le za globo, izrečeno z eno odločbo (ali odločbo o prekršku ali plačilnim nalogom ali sodbo). Poleg navedenega pa tudi iz opozorila o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, ki je sestavni del odločbe o prekršku (četrti odstavek 56. člena ZP-1) ali sodbe (drugi odstavek 138. člena ZP-1), izhaja, da se ta pravica nanaša na globo, izrečeno s posamezno odločbo. Tako je mogoče veriženje (seštevanje) glob le, če so izrečene z večimi odločbami, ni pa mogoče deljenje globe, izrečene z eno odločbo.

Pritožbene navedbe in priloženi dokazi ne kažejo na to, da storilec kljub zdravstvenim težavam ne bi bil sposoben za delo oz. ustvarjanje prihodkov, kot tudi ne, da nima premoženja in da neizterjanih glob doslej še ni poravnal zaradi objektivne nezmožnosti, torej zaradi razlogov, na katere ni imel možnosti vplivati.

Nadomestni zapor ni institut za odpustitev oziroma omilitev globe, ampak je način izvršitve globe. V danem primeru obvestilo in sklep zajemata le tiste neplačane in neizterljive globe, katerih seštevek ne presega zneska 3.000,00 EUR, ki se na podlagi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 lahko izvrši z največ 30 dni nadomestnega zapora, presežek neplačanih in neizterljivih glob pa ni predmet izpodbijanega sklepa in zato tudi ne tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče postopa po določbah 192.č člena ZP-1. Izvrševanje se je začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka 44. člena ZP-1 in se v skladu s četrtim odstavkom 44. člena v zvezi s petim odstavkom 20.a člena ZP-1 lahko izvršuje do poteka zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.

Ni v domeni storilca, da odloča kdaj (in kje) bo delo v splošno korist opravljal, ampak mora biti zainteresiran, da delo opravi skladno s sklenjenim dogovorom z izvajalcem sankcije. Iz poročil UPRO in izpodbijanega sklepa pa izhaja, da so vzroki za neopravljeno delo izključno na strani storilca. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni pravilno uporabilo materialne določbe petega odstavka 192.b člena ZP-1 v delu, ki glasi: „pri čemer se obdobje zapora skrajša sorazmerno z urami opravljenega dela“. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče izračun opraviti ob primerjavi obdobja zapora 90 dni in 400 urami odrejenega dela v splošno korist ter 282,5 ur dejansko opravljenega dela pretvoriti v dneve zapora.

Ker je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljeno napako skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 popravilo, pritožba storilca njegovega pravnega položaja ne more več izboljšati, zato se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.

Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1. Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 1.300,00 EUR nadomestilo sprekrško 13. dnevi zapora, vendar ni obrazložilo, zakaj šteje odrejeni ukrep kot nujen in sorazmeren, kar je eden izmed pogojev za odreditev tega ukrepa, ki je poseg v osebno svobodo, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi lahko izvršitev nadomestnega zapora imela za posledico prenehanje delovnega razmerja in pritožbenim predlogom, da naj se plačilo globe nadomesti z delom v splošno korist, pa pritožbeno sodišče poudarja, da to sicer ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga glede na določbe 192. č člena ZP-1, vendar v vednost storilcu pojasnjuje, da je storilec bil že v obvestilu o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora z dne 10. 8. 2020 obveščen tudi o tem, da lahko v izjavi predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist skladno z določbo 192.b člena ZP-1.

Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel. Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,