121. člen ZP-1

Ker storilec ni bil poučen o možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju v določenem roku, niti ni imel dejanske možnosti do izjave tekom nadaljnjega postopka, postopka o prekršku ni mogoče šteti kot poštenega v smislu predhodno predstavljenih zakonskih, ustavnih in konvencijskih pravic. Da bi bilo zadoščeno procesnim jamstvom, ki jih storilcu prekrška zagotavljajo predhodno omenjeni pravni akti, bi bilo potrebno izvedensko mnenje, na katerega se opira sodba, vročiti storilcu skupaj s pravilnim pravnim poukom o tem, da se lahko glede njega izjasni, poda pripombe in dodatne predloge ter mu za to dati primeren rok.

Pri presoji, ali je imela obramba zadostne možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju, je potrebno najprej presoditi, ali je bil rok za podajo izjave sploh določen in šele nato, ali je bila dolžina tega roka v obravnavanem primeru primerna.

Odločitev sodišča prve stopnje o obdolženčevi odgovornosti za obravnavano kršitev, ki temelji izključno na zaključkih v postopku postavljenega sodnega izvedenca, katerega neposredno zaslišanje sodišče prve stopnje obdolžencu ni omogočilo, čeprav gre za obremenilni dokaz, temelji na bistveni kršitvi določb postopka iz 6. točke 155. člena ZP-1, ki določa, da je ta bistvena kršitev določb postopka o prekršku podana, če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati. V primeru, če obdolženec zahteva zaslišanje obremenilne priče, takega dokaznega predloga ni mogoče zavrniti, saj ta njegova pravica izhaja neposredno iz d) točke 3. odstavka 6. člena EKČP, ki se skladno z 8. členom Ustavo uporablja neposredno.

Ni mogoče sprejeti pritožbenega dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca cestnoprometne stroke, saj pritožnik v nasprotju s 3. odstavkom 157. člena ZP-1 ne navede utemeljenih razlogov, zakaj obdolženec tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zgolj navedba, da je obdolženec pravni laik in da ne razume posameznih pravnih poukov, ob tem, da je bil pred zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje poučen o tem, da si lahko vzame zagovornika in da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati, ter ob dejstvu, da je po tem pouku izjavil, da ga razume in da se bo zagovarjal sam ter to tudi podpisal, namreč ne utemeljuje zaključka, da obdolženec tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Določilo 30. člena ZVCP-1 zahteva od voznika, da ves čas prilagaja hitrost svoje vožnje v tem členu navedenim okoliščinam, tako da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko še pravočasno ustavi pred oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, katere pojav lahko pričakuje na cestišču. Od voznikov v ces

Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zagotovljena temeljna procesna jamstva poštenega postopka, ker mu ni bila dana možnost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje zavzame stališče do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za promet. Seznanitev z izvedenskim mnenjem je namenjena temu, da lahko obdolženec na mnenje poda svoje pripombe in dokazne predloge, zato mu je ob seznanitvi z mnenjem potrebno določiti rok, v katerem lahko poda svoje pripombe in morebitne predloge.

Če je bilo izvedensko mnenje storilcu vročeno šele skupaj s sodbo v postopku o prekršku, ni imel možnosti, da se izjavi o tem delu procesnega gradiva.