119. člen ZP-1
Zaslišanje prič
Pričo zasliši sodišče, pri katerem se vodi postopek o prekršku. Če priča ne živi na njegovem območju, lahko opravi zaslišanje sodišče, na katerega območju priča prebiva.
- VSK sodba PRp 209/2012Višje sodišče v Kopru · 2012
Ker sta priči sodišču nedosegljivi, nista mogli biti neposredno zaslišani. To pa ne pomeni, da sodišče sodbe ob ostalih dokazih ni smelo opreti tudi na izpovedi policistov, ki sta obravnavala prometno nesrečo in izpovedala, kaj sta jima ti dve priči o dogodku povedali.
- VSK sodba PRp 313/2009Višje sodišče v Kopru · 2010
Obdolžencu je bila v postopku kršena temeljna pravica do poštenega sojenja, ker mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Čeprav je obdolženi v zagovoru navedel, da je vozilo v časovnih in krajevnih okoliščinah prekrška upravljal B. B., sodišče te osebe ni zaslišalo, pač pa je kot priči zaslišalo le policista A. P. V. in P. Č. ter svojo odločitev oprlo na njuno izpoved, češ da je policistka obdolženega B. P. prepoznala, saj je kot operativka na terenu že sodelovala v postopku proti njemu in ne da bi se prepričalo ali je oseba, o kateri je policistka izpovedala, da jo pozna, resnično obdolženec. Takšen zaključek sodišča prve stopnje se je izkazal za preuranjen in zmoten.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 10. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba PRp 209/2012Višje sodišče v Kopru · 18. 10. 2012
Ker sta priči sodišču nedosegljivi, nista mogli biti neposredno zaslišani. To pa ne pomeni, da sodišče sodbe ob ostalih dokazih ni smelo opreti tudi na izpovedi policistov, ki sta obravnavala prometno nesrečo in izpovedala, kaj sta jima ti dve priči o dogodku povedali.
- VSK sodba PRp 313/2009Višje sodišče v Kopru · 10. 1. 2010
Obdolžencu je bila v postopku kršena temeljna pravica do poštenega sojenja, ker mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Čeprav je obdolženi v zagovoru navedel, da je vozilo v časovnih in krajevnih okoliščinah prekrška upravljal B. B., sodišče te osebe ni zaslišalo, pač pa je kot priči zaslišalo le policista A. P. V. in P. Č. ter svojo odločitev oprlo na njuno izpoved, češ da je policistka obdolženega B. P. prepoznala, saj je kot operativka na terenu že sodelovala v postopku proti njemu in ne da bi se prepričalo ali je oseba, o kateri je policistka izpovedala, da jo pozna, resnično obdolženec. Takšen zaključek sodišča prve stopnje se je izkazal za preuranjen in zmoten.