68. člen ZIRD
(1)Ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo v upravnih zadevah in izvajajo javna pooblastila v skladu s tem zakonom, lahko podatke, ki jih dobijo v skladu s prejšnjim členom, uporabijo samo za namene postopka odločanja ali izvajanja javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.
(2)Drugim uporabnikom lahko ministrstvo oziroma centri za socialno delo posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.
(3)Ministrstvo in centri za socialno delo izvajalcu usposabljanj za namen izvedbe obveznih usposabljanj, določenih v tem zakonu, posredujejo osebno ime in naslov kandidatov ter rejnikov.
(4)Center otroka ima za namen preverjanja prostih mest pri rejnikih pravico vpogleda v podatke iz dvaindvajsete, dvaintridesete, triintridesete in štiriintridesete alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona, ne glede na območje krajevne pristojnosti centra.
(5)Center otroka ima za namen sklenitve rejniške pogodbe in nadaljnje spremljanje izvajanja rejniške dejavnosti za nameščenega otroka v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja družinska razmerja, vpogled v podatke iz prvega, drugega in šestega odstavka 66. člena tega zakona, ne glede na območje krajevne pristojnosti centra otroka.
- VSL Sodba I Cp 1131/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Svoboda govora predpostavlja tudi svobodno izražanje o konkretni osebi na način, da jo je mogoče identificirati, vendar ima v konkretnem primeru ob tehtanju pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora večjo težo pravica do zasebnosti.
- VSL Sodba II Cp 693/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši. Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 1131/2018Višje sodišče v Ljubljani · 10. 10. 2018besedilo 2002–2025
Svoboda govora predpostavlja tudi svobodno izražanje o konkretni osebi na način, da jo je mogoče identificirati, vendar ima v konkretnem primeru ob tehtanju pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora večjo težo pravica do zasebnosti.
- VSL Sodba II Cp 693/2018Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2018besedilo 2002–2025
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši. Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.